Jedro

Pritožbe, ki jo dedič vloži po izteku zakonskega roka, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, če bi s tem poseglo v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Takšna pritožba se zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

: (1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju odločilo, da se sklep o dedovanju, ki je bil izdan 29.9.2008, prekliče in izda nov sklep. V nadaljevanju je ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja, kdo so zakoniti zapustnikovi dediči in nato za dediča celotnega zapuščinskega premoženja razglasilo B.N. (2.) Zoper ta sklep vlaga pritožbo P. N.. V bistvenem navaja, da je že v pritožbi zoper sklep z dne 29.9.2008 poudaril, da se je odpovedal dediščini po A. N. v korist B. N. samo delno. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani namreč poteka zapuščinski postopek po še enem pokojnem bratu, to je T. N., ki je umrl 2.8.2006. Temu premoženju, torej dediščini po njem, se P. N. ni odpovedal v korist B. N. Predlaga, da sodišče prve stopnje sklep o dedovanju popravi tako, da navede, da je P. N. sprejel dediščino ter jo v delu, ki se nanaša na nepremičnino, vl. št. 1143, k.o. K. do celote ter denarna sredstva na računu št. XXX pri NLB d.d., odstopil dediču B. N.. Šteje namreč, da je prišlo do očitno pisne napake. V kolikor pa sodišče tega ne bo štelo kot napako, naj se predlog šteje kot pritožba. Primarno predlaga spremembo sklepa.

(3.) Pritožba je prepozna.

(4.) Po 172. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) se pritožba zoper sklep o dedovanju (v nadaljevanju sklep), ki ga je izdalo sodišče prve stopnje, vloži v 15 dneh od vročitve. Po 3. odstavku 173. člena ZD sodišče druge stopnje odloča praviloma samo o pritožbah, ki so bile vložene pravočasno; upošteva pa lahko tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.

(5) Pritožnik je sklep sodišča prve stopnje prejel 17.1.2009, pritožbo, ki je predmet obravnave, pa je vložil 6.3.2009, kar je po preteku zakonskega roka. Tudi sicer pritožbeno sodišče takšne pritožbe ne more upoštevati, saj bi s tem poseglo v pravice dediča B. N., ki je po izpodbijanem sklepu o dedovanju bil razglašen za edinega zapustnikovega dediča. Zaradi navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo kot prepozno zavrglo (346. člen ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).

(6) Ne glede na že navedeno pa pritožbeno sodišče pritožniku pojasnjuje, da je njegova pritožba tudi sicer vsebinsko neutemeljena. Iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 29.9.2008, ki ga je pritožnik podpisal, je razvidno, da se je dediščini odpovedal. Ker po 136. členu ZD odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna, po 138. členu istega zakona pa se izjava odpovedi dediščini ne more preklicati, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko ob preklicu prvotnega sklepa o dedovanju in izdaji novega, takšne spremenjene in dejansko nedovoljene dedne izjave (pri čemer dedič niti ni trdil, da gre morebiti za napačno zapisano izjavo v zapisniku), ni upoštevalo. Potrebno je še dodati, da pritožnik preklicu in spremembi sklepa o dedovanju, ko ga je sodišče z dopisom z dne 16.12.2008 o tem obvestilo, ni nasprotoval, prav tako pa v pritožbenem roku zoper sklep o dedovanju z dne 15.1.2009 tudi ni vložil pravočasne pritožbe.