Jedro

Tožnik v obravnavani zadevi le ponovi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko stanje, glede na tisto, ki je obstajalo v času prvega odločanja, ostala nespremenjena. Tožnik ne uveljavlja, da bi se v času od sprejetja prve odločitve pa do vložitve nove prošnje okoliščine, ki so pomembne za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kakorkoli spremenile.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. II K ... zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena Kazenskega zakonika.

2. Iz obrazložitve sledi, da je tožnik 30. 9. 2016 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zgoraj navedenem kazenskem postopku. Organ je vpogledal v odločbo št. Bpp 1335/2016 z dne 26. 5. 2016, iz katere izhaja, da je bila tožnikova prošnja za pravno svetovanje in zastopanje v istem kazenskem postopku že v celoti zavrnjena. Tožnik je k prošnji z dne 30. 9. 2016 podal dodatna pojasnila glede utemeljenosti kazenskega pregona, ki pa so enaka tistim, ki jih je navedel že v kazenski ovadbi z dne 26. 6. 2015 in je bila državna tožilka z njimi seznanjena, preden je zavrgla kazensko ovadbo. Iz navedenega izhaja, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila, zato je bila tožnikova prošnja zavržena na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov postopka. V tožbi navaja, da bi uradna oseba morala spoštovati načelo pravičnosti. Ravnati bi morala v skladu z vestjo in zakonskimi obveznostmi ter spoštovati načelo enakopravnosti. Meni, da je obtoženi storil očitano kaznivo dejanje s tem, ko je izjavil, da že tri leta ne uporablja drog, čeprav iz listinske dokumentacije izhaja nasprotno. Toksikološka preiskava je namreč pokazala, da je bil mesec dni pred izjavo pozitiven na vse vrste drog in opiatov, razen kokaina. Obtoženi je v postopku dobil brezplačno pravno pomoč, sam pa ne, zato je kot laična oseba obsojen na neuspeh zaradi neenakopravnega obravnavanja.

4. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po pregledu spisov je po presoji sodišča izpodbijani sklep pravilen in skladen s predpisi, na katere se sklicuje v obrazložitvi. Sodišče zato razlogov sklepa ne ponavlja, temveč se v skladu s pooblastilom iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) nanje izrecno sklicuje.

7. Organ je svojo odločitev oprl na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, na podlagi katere najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če je o isti upravni zadevi že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.

8. V zadevi ni sporno, da je bila tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku, ki ga je začel tožnik kot subsidiarni tožilec, že pravnomočno zavrnjena z odločbo št. Bpp 1335/2016 z dne 26. 5. 2016. Spora torej ni, da tožnik v obravnavani zadevi le ponovi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko stanje, glede na tisto, ki je obstajalo v času prvega odločanja, ostala nespremenjena. Tožnik ne uveljavlja, da bi se v času od sprejetja prve odločitve pa do vložitve nove prošnje okoliščine, ki so pomembne za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kakorkoli spremenile. Njegovi ugovori so pavšalni in temeljijo na prepričanju, da je avtomatično upravičen do brezplačne pravne pomoči, kar pa ne drži. Nespremenjena je tudi pravna podlaga, na kateri temelji prvotna odločitev, to je 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). To pa pomeni, da je tožena stranka v določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP imela pravno podlago za zavrženje tožnikove prošnje.

9. Tožbeni ugovor o kršitvi načela enakosti pred zakonom, ker bi naj bila v isti kazenski zadevi obdolžencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni utemeljen. Načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave ni mogoče pojmovati kot splošne enakosti vseh. Tožnik kot subsidiarni tožilec namreč ni v enakem položaju kot obdolženi v kazenskem postopku, poleg tega pa organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbami ZBPP poleg objektivnih okoliščin posamezne zadeve, v zvezi s katero je vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, upošteva tudi subjektivne okoliščine oziroma materialni položaj posameznega prosilca. Četudi gre za isti kazenski postopek, je torej odločitev organa, ali se posamezni stranki postopka dodeli brezplačna pravna pomoč, lahko različna.

10. Ker sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je v zadevi odločalo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1. 11. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 12. Ker so dejanske okoliščine, na katerih sloni odločitev, med strankama nesporne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.

13. O predlogu za taksno oprostitev, ki ga je tožnik podal hkrati s tožbo, sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.