Jedro

Oseba, ki uveljavitve Zakona o državljanstvu DFJ (28.8.1945) ni doživela, premoženje pa ji je bilo podržavljeno po njeni smrti, ne bi mogla biti upravičenec glede na zahtevano kumulativno izpolnjevanje pogojev iz 1. odstavka 9. člena ZDen; zato so lahko upravičenci njeni dediči, če jim je bilo po 9.5.1945 priznano jugoslovansko državljanstvo. Krog pravnih naslednikov se, skladno z določbo 2. odstavka 15. člena ZDen, presoja po določbah Zakona o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1362/99-7 z dne 17.8.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo, s katero je tožeča stranka izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 12.4.1999. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi tožeče stranke zoper delno odločbo (izdano v obnovi postopka) Upravne enote R. z dne 13.7.1998, in sicer je spremenila 2. točko citirane odločbe tako, da je odločila, da so M.Z., roj. 25.3.1901, umrla 26.2.1966, tožnica, roj. 7.12.1910, s stalnim prebivališčem ..., A.U., roj.

26.10.1908, umrla 12.7.1983 in F.Z., roj. 22.2.1913, umrla 9.5.1946, z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji upravičene do vrnitve v last in posest parc. št. 357 - travnik, v izmeri 9826 m2 in parc. št. 424 - pašnik, v izmeri 9483 m2 in gozd v izmeri 1400 m2, obe vpisani v vl. št. 474 k.o. Z., in sicer prva do 3/6, ostale pa vsaka do 1/6 celote. Zavezanec za vrnitev je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS v Ljubljani.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotovilo, da so bili pravni nasledniki pokojnega A.Z. v času izdaje akta o podržavljenju njegova tedaj še živeča vdova M.Z. in njegove tri sestre, tožnica, A.U. in F.Z. Zato se na podlagi določbe 11. člena Zakona o denacionalizaciji šteje, da je bilo premoženje A.Z. podržavljeno pokojnikovi vdovi ter pokojnikovim sestram, to je njegovim zakonitim dedičem drugega dednega reda. Navedeni krog denacionalizacijskih upravičencev je po mnenju sodišča prve stopnje tako določen na podlagi Zakona o dedovanju, ki se v skladu z 2. odstavkom 15. člena Zakona o denacionalizaciji uporablja za presojanje pravnega nasledstva.

Tožeča stranka s pritožbo uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi. Ponovno meni, da bi se z določanjem kroga pravnih naslednikov po stanju ob zapustnikovi smrti ta prekomerno razširil, glede na krog, ki se sicer presoja glede na 78. člen Zakona o denacionalizaciji. Ponovno zatrjuje, da je bilo premoženje z aktom o podržavljenju odvzeto upravičencu in ne njegovim pravnim naslednikom. Zato se krog pravnih naslednikov določa po stanju v trenutku pravnomočnosti akta o podržavljenju. Zato vdove ni mogoče šteti za pravno naslednico, saj tedaj zakonska zveza zaradi smrti A.Z. ni več obstajala.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Z razlogi izpodbijane sodbe se pritožbeno sodišče strinja v celoti in jih v izogib ponavljanju sprejema kot svoje razloge.

Pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor zmotne uporabe materialnega prava. Po določbi 11. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 - odl.US, 13/93 - odl.US, 31/93, 24/95 - odl.US, 20/97 - odl.US, 65/98, 76/98 - odl.US in 66/2000, v nadaljevanju ZDen) se v primeru, če je oseba umrla pred 28.8.1945 oziroma 15.9.1947, njeno premoženje pa je bilo podržavljeno po njeni smrti, šteje, da je bilo podržavljeno njenim pravnim naslednikom, ne glede na koga se je glasil akt o podržavljenju, če je bilo tem pravnim naslednikom po 9.5.1945 priznano jugoslovansko državljanstvo z zakonom ali mednarodno pogodbo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča to pomeni, da oseba, ki uveljavitve zakona o državljanstvu DFJ (28.8.1945) ni doživela, premoženje pa ji je bilo podržavljeno po njeni smrti, ne bi mogla biti upravičenec glede na zahtevano kumulativno izpolnjevanje pogojev iz 1. odstavka 9. člena ZDen (osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDen so upravičenci, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo), ker pač ni pridobila državljanstva DFJ. Ker mrtvi osebi premoženje ne bi moglo biti podržavljeno, pač pa le njenim dedičem, so zato ti lahko upravičenci, če jim je bilo po 28.8.1945 priznano jugoslovansko državljanstvo z zakonom ali mednarodno pogodbo.

Premoženje pok. A.Z. je po določbah Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, 15/76, 23/78 in Uradni list RS, št. 40/94-odl. US, v nadaljevanju: ZD) prešlo na dediče z njegovo smrtjo (9.5.1945). Krog pravnih naslednikov se v konkretnem primeru, skladno z določbo 2. odstavka 15. člena ZDen, presoja po določbah 14. in 15. člena ZD, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Zato je treba vdovo, skupaj s sestrami pok. A.Z., skladno z določbo 11. člena ZDen, šteti za upravičenko po določbah ZDen, saj so tudi vse izpolnjevale navedene zakonske pogoje.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.