Jedro

Namen zaznambe izrednega pravnega sredstva je varovati vrstni red vzpostavitve prejšnjih vpisov, in sicer v vseh primerih, ko je bila vknjižba opravljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe oziroma dokončne odločbe drugega državnega organa, ki je bila na podlagi izrednega pravnega sredstva spremenjena tako, da v primeru, če bi bila prvotna pravnomočna odločba, ki je bila podlaga za vpis, pravilna, vpis sploh ne bi bil opravljen (101. in 102. člen ZZK-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa pri parc. št. 309/12, 309/13, 309/7, vse vl. štev. 168, k.o. T.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva zavrnilo.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo predlagateljica. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe oziroma podrejeno pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarja, da je sodišče določilo 102. člena ZZK-1 uporabilo nepravilno, saj ga je tolmačilo preozko in strogo formalistično. Predlagateljica je v pravdnem postopku, opr. št. P 2775/2004-II, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani predlagala razveljavitev kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženimi strankami T. G., T. U. in L. K., ter predlagala sklenitev kupoprodajne pogodbe med predlagateljico in T. G. pod enakimi pogoji, kot je bila sklenjena s kupcema T. U. in L. K., torej tudi zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na predlagateljico, kar je natančno razvidno iz 3. točke kupoprodajne pogodbe, katero pritožnica v pritožbi povzema. Kot dokaz prilaga sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je sodišče tožbenemu zahtevku predlagateljice v pretežni meri ugodilo. Zaznamba izrednega pravnega sredstva se dovoli, če je bila dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz 3. do 8. točke 1. odstavka 40. člena zakona. Po oceni predlagateljice bi glede na tožbeni zahtevek moralo sodišče slediti namenski razlagi zakona in ne zgolj jezikovni, ob uporabi katere bi prišlo do zaključka, da gre za spor, katerega zaznamba izrednega pravnega sredstva je dovoljena v zemljiški knjigi. Sodišče utemeljenosti predloga ne bi smelo presojati zgolj na podlagi 102. člena ZZK-1, temveč tudi smiselno upoštevaje določilo 243. člena ZZK-1 in sledečih. Pritožnica se sklicuje tudi na sklep Višjega sodišča Koper, opr. št. Cp 794/2009, z dne 25.8.2009, katerega tudi prilaga. V zadevi je sodišče sicer odločalo o zaznambi spora, vendar pa je navedeni sklep mogoče smiselno uporabiti tudi v predmetnem postopku. Sodišče določil ZZK-1 torej ni pravilno uporabilo in je zato potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Ob upoštevanju določbe 5. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pa je treba dovoliti tudi izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe.

Pritožba ni utemeljena.

Namen zaznambe izrednega pravnega sredstva je varovati vrstni red vzpostavitve prejšnjih vpisov, in sicer v vseh primerih, ko je bila vknjižba opravljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe oziroma dokončne odločbe drugega državnega organa, ki je bila na podlagi izrednega pravnega sredstva spremenjena tako, da v primeru, če bi bila prvotna pravnomočna odločba, ki je bila podlaga za vpis, pravilna, vpis sploh ne bi bil opravljen (101. in 102. člen ZZK-1) (1). Ali še drugače povedano: S tem pravnim institutom, se varuje tistega, ki je bil prizadet v svoji že vpisani pravici v zemljiški knjigi zaradi izdane pravnomočne oziroma dokončne odločbe. V tem primeru po splošnih pravilih stvarnega prava ni nove tožbe (res judicata). V najboljšem primeru bi tisti, proti kateremu je bila opravljena takšna vknjižba, šele po uspešnem izidu v zvezi z izrednim pravnim sredstvom (npr. razveljavitev nižje stopenjskih sodb) lahko (podobno kot v primeru nasprotne izvršbe) zahteval (pridobil zahtevek) na izstavitev listine o izbrisu in ta zahtevek (oziroma njegov vrstni red) varoval bodisi z zaznambo spora bodisi (delno) z začasno odredbo (2). Sistemsko logično sta zato v 102. členu ZZK-1, na katerega je sodišče prve stopnje pravilno oprlo izpodbijani sklep, določena dva pogoja - in sicer subjektivni ter objektivni – za dovolitev zaznambe izrednega pravnega sredstva. Subjektivni pogoj se nanaša na aktivno legitimacijo, katera je podeljena lahko zgolj vknjiženemu imetniku pravice, proti kateremu je bila z odločbo dovoljena vknjižba. Objektivni pogoj pa se jasno izkazuje v okoliščini, da je bila na podlagi odločbe dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice.

V konkretnem primeru pa je bil pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek predlagateljice na razveljavitev kupoprodajne pogodbe za predmetne nepremičnine, ki so jo med seboj sklenile tožene stranke, ter na vzpostavitev starega zemljiškega stanja na ime tožene stranke T. G. in na sklenitev kupoprodajne pogodbe za predmetne nepremičnine s predlagateljico. V pravdnem postopku torej ni bilo s pravnomočno sodno odločbo poseženo v zemljiškoknjižno stanje. Zato tudi ne obstaja objekt varovanja v zgoraj opisanem pomenu, kot tudi ne subjekt, ki bi bil prizadet v svoji že vpisani pravici. Ali še drugače povedano: pravnomočno končana pravda ni prinesla nobene spremembe v zemljiškoknjižnem stanju. Ker je v skladu z namenom zakonodajalca (glej opisano določbo 101. člena ZZK-1) z obravnavanim pravnim institutom varovati prejšnje zemljiškoknjižne vpise, kakršni so obstajali pred spremembo doseženo v takšni pravdi, je pritožbeno sklicevanje na teleološko razlago namesto zgolj na jezikovno torej neutemeljeno. S takšno razlago, za kakršno se zavzema pritožnica, bi bil ne le presežen jezikovni pomen (besedilni oziroma semiotični) temveč tudi vsebinski (teleološki oziroma semantični). Torej tudi sistemska razlaga (razumevanje 102. člena glede na vsebino 101. člena ZZK-1) potrjuje zgolj uporabo jezikovne razlage 102. člena ZZK-1. Ob povedanem je tudi sklicevanje na določbo 243. člena ZZK-1, ki sicer ureja povsem drug pravni institut – izbrisno tožbo, pravno irelevantna.

Pritožba torej ni utemeljena ter jo je potrebno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP).

Odločitev v 2. odstavku izreka tega sklepa temelji na določbi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Glej v: dr. Nina Plavšak: Zakon zemljiški knjigi (ZZK-1) Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 87 in 88. (2) Prav tam: stran 88.