Jedro

Tožnik s tožbo zahteva razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke ter priznanje denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Hkrati je vložil predlog za izdajo začasne odredbe za razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke ter, da sodišče odredi izvedbo ugotovitvenega postopka v zvezi s prijavo na Zavodu RS za zaposlovanje. Glede na izpodbijani odločbi, ko je tožena stranka z dokončno odločbo potrdila sklep Zavoda RS za zaposlovanje o zavrženju tožnikove zahteve za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti, ko ne gre za meritorno odločitev in izvršljivo odločbo, pogoji za pozitivno odločitev o predlogu niso izpolnjeni. Ne samo, da ne gre za meritorno odločitev in izvršljivi odločbi, tudi predlog v predmetni zadevi že po vsebini ni takšen, da bi z njim bilo mogoče doseči namen začasnega zavarovanja. Odredba, s katero bi sodišče odredilo ugotovitveni postopek, dejansko predstavlja izvajanje dokazov in bi lahko bilo le stvar postopka v zvezi s sporom o glavni stvari, seveda, če bi postopek tekel v tej smeri in bi sodišče izvedbo teh dokazov štelo za pomembno za samo odločitev. Odredba, s katero naj bi sodišče le odredilo ugotovitveni postopek, pa po citiranem 270. oz. 272. členu ZIZ-a ni predmet zavarovanja, zaradi česar je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe s takšno vsebino utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se odločba št. ... izdana dne 26. 7. 2016 in prejeta dne 17. 8. 2016 razveljavi v celoti ter da sodišče odredi izvedbo ugotovitvenega postopka, kako je delodajalec A. storitve d.o.o. izvedel prijavo tožeče stranke pri toženi stranki, ko je izvršil fiktivni prenos delovnega mesta administrator in administrativni prenos tožeče stranke brez delovnega mesta.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da ne prejema nobenega denarnega prejemka, saj mu je dne 5. 2. 2009 z odločbo št. ... bilo v celoti izplačilo ustavljeno. Dne 18. 5. 2009 pa se je z odločbo zahtevalo vračilo 20,43 EUR, kar mu je povzročilo bankrot in zaprtje transakcijskega računa pri SKB banki. Tako je prišlo do nepopravljive škode. Odvisen je od pomoči drugih. B.B. je edina zaposlena in ima minimalne dohodke, od katerih živijo tri osebe. V letu 2009 je prišlo do blokade otroškega dodatka hčerki zaradi neizdanih plačilnih list. A. storitve je zavestno zadrževal plačilne liste, čeprav zakon jasno nalaga, da jih mora delavcu izročiti. S kazenskim pregonom so hoteli prikriti nezakonito početje gospe C.C.. Vpleteni zdravnik dr. D.D., zaposlen v E. v F. trdi, da ni pisal pozitivnega mnenja, ampak je merodajni njegov izvid številka 146. Gospa C.C. pa trdi, da je dobila pozitivno mnenje s strani navedenega zdravnika in prvo navedene osebe na ZPIZ-u. Meni, da je zato predlog za odredbo podan.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. S tožbo, ki jo je tožnik na poziv sodišča ustrezno popravil, zahteva razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 26. 7. 2016 ter priznanje denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Hkrati je tožnik s tožbo podal predlog za izdajo začasne odredbe, s katero predlaga, da sodišče citirano odločbo razveljavi in da odredi izvedbo ugotovitvenega postopka, kako je delodajalec A. storitve d.o.o. izvedel njegovo prijavo pri toženi stranki, ko je izvršil fiktivni prenos delovnega mesta administrator in njegov administrativni prenos brez delovnega mesta. Tožnik smiselno predlaga razveljavitev citirane dokončne odločbe tožene stranke ter, da sodišče odredi izvedbo ugotovitvenega postopka v zvezi s prijavo na Zavodu RS za zaposlovanje.

6. V konkretnem primeru se spor o glavni stvari nanaša na presojo pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 26. 7. 2016, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo vloženo zoper sklep Zavoda RS za zaposlovanje št. … z dne 18. 11. 2015. S slednjim je Zavod RS za zaposlovanje zavrgel tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do nadomestila med brezposelnostjo, ker se tožnik ni v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja prijavil pri zavodu za zaposlovanje.

7. Začasno odredbo, kot sredstvo zavarovanja terjatve, je na podlagi 70. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) mogoče izdati tudi v delovnih in socialnih sporih na predlog stranke ali po uradni dolžnosti 1. da se odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda ali 2. da naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev. Vendar je tudi v teh primerih potrebno upoštevati, da gre za ukrep zavarovanja terjatve iz spora o glavni stvari, z namenom zmanjšanja ali preprečitve ogroženosti bodoče izvršbe. Glede na četrti odstavek 70. člena ZDSS-1, ki za izdajo začasnih odredb napotuje na uporabo Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ) je z začasno odredbo tudi v teh sporih mogoče zavarovati denarne in nedenarne terjatve, če so izpolnjeni pogoji iz 270. oz. 272. člena ZIZ, torej, da je terjatev o glavni stvari vsaj verjetneje izkazana in da so izpolnjeni še nadaljnji predpisani pogoji, od tega, da bi bila zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja izvršba onemogočena ali precej otežena, da se prepreči uporaba sile in drugo. Predlagati oz. izdati je mogoče vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa takšne vrste začasnih ukrepov, kot so primeroma navedeni v 271. oz. 273. členu ZIZ-a. 8. Ob takšni pravni ureditvi, glede na izpodbijani odločbi, ko je tožena stranka z dokončno odločbo z dne 26. 7. 2016 potrdila sklep Zavoda RS za zaposlovanje z dne 18. 11. 2015 o zavrženju tožnikove zahteve za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti, ko ne gre za meritorno odločitev in izvršljivo odločbo, pogoji za pozitivno odločitev o predlogu niso izpolnjeni, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ne samo, da ne gre za meritorno odločitev in izvršljivi odločbi, tudi predlog v predmetni zadevi že po vsebini ni takšen, da bi z njim bilo mogoče doseči namen začasnega zavarovanja. Odredba, s katero bi sodišče odredilo ugotovitveni postopek, dejansko predstavlja izvajanje dokazov in bi lahko bilo kvečjemu stvar postopka v zvezi s sporom o glavni stvari, seveda, če bi postopek tekel v tej smeri in bi sodišče izvedbo teh dokazov štelo za pomembno za samo odločitev. Odredba, s katero naj bi sodišče le odredilo ugotovitveni postopek, pa po citiranem 270. oz. 272. členu ZIZ-a ni predmet zavarovanja, zaradi česar je sodišče predlog začasne odredbe s takšno vsebino že iz tega razloga utemeljeno zavrnilo. Verjetne izkazanosti terjatve ali obstoja drugih predpostavk, kot je obstoj težko nadomestljive škode idr., ob predlogu s takšno vsebino zato niti ni potrebno razčiščevati.

9. Pritožnikove navedbe, da ne prejema nobenega denarnega prejemka, ker mu je bilo z dnem 5. 2. 2009 z odločbo št.... ustavljeno izplačevanje in z odločbo z dne 18. 5. 2009 zahtevano vračilo 20,43 EUR, da je prišlo do zaprtja transakcijskega računa, do blokade otroškega dodatka za hčerko, do zadržanja plačilnih list, navedbe o kazenskem pregonu in vpletenosti zdravnika ter druge osebe, se nanašajo na druge postopke in druge stranke ter okoliščine, v katerih se je tožnik znašel v letu 2009 in ne morejo biti relevantne v tem postopku pri izdaji začasne odredbe. Zato pritožba ni utemeljena.

10. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena in 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.