Up-122/04 - 5

6. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. - B., odvetnica v Z., na seji senata dne 23. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-219/03 z dne 13. 11. 2003 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Logatec št. P 9/02 z dne 19. 12. 2002 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper dopis Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije št. Ut-I 6/04-5 z dne 4. 2. 2004 se zavrže.

3.Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Senatom za prekrške v zadevi št. Pp-219/03 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik izpodbija prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo o prekršku ter dopis Vrhovnega državnega tožilstva. S prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - ZVCP).

Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen treh kazenskih točk. Senat za prekrške je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil prvostopenjsko odločbo. Z dopisom je Vrhovno državno tožilstvo pritožniku sporočilo, da ne bo vložilo zahteve za varstvo zakonitosti.

Pritožnik zatrjuje kršitev 22. člena (kršitev enakega varstva pravic) in prvega odstavka 23. člena Ustave (sojenje brez nepotrebnega odlašanja). Kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja naj bi bila v tem, da je Senat za prekrške odločil po zastaranju pregona oziroma naj bi odlašal z odločitvijo ter z vročitvijo odločbe. Senat za prekrške naj bi odločbo izdal za nazaj in na njej prilagodil datum odločitve.

B.

Odločbi Senata za prekrške očita pritožnik kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), te pa z ničimer ne utemelji, zato Ustavno sodišče morebitne kršitve ni moglo preizkusiti (1. točka izreka).

Pritožnik izrecno izpodbija dopis Vrhovnega državnega tožilstva. Izpodbijani akt ni posamičen akt po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS), s katerim bi bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti. Ker je ustavna pritožba zoper tak akt nedopustna, jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

Pritožnik vlaga ustavno pritožbo, v kateri Senatu za prekrške očita kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek 23. člena Ustave).

Z odločitvijo Senata za prekrške ter vročitvijo odločbe pritožniku v obravnavani zadevi je dejanje, s katerim naj bi bila pritožniku kršena ustavna pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, prenehalo. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve pravice lahko pritožnik v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Pritožnik pa ni izkazal, da bi to sodno pot izkoristil. Glede na to ni podana predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči (3. točka izreka).

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS, prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS, druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer