Jedro

Ker toženki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo začel teči šele, ko je toženka tožbo dejansko prejela.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve je z zamudno sodbo ugotovilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 4.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 3.250,00 EUR za čas od 3.4.2007 dalje, od zneska 780,00 EUR za čas od 11.4.2009 dalje in od zneska 870,00 EUR za čas od 21.4.2009 dalje, vse do plačila. Naknadno je izdalo še sklep, po katerem toženka dolguje tožniku 626,70 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Toženka se je zoper obe navedeni odločbi pravočasno pritožila. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge in predlaga njuno razveljavitev ter vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. V pritožbi zoper sodbo toženka navaja, da je bila od 6.6.2009 dalje v priporu, kar dokazuje s pritožbi priloženimi sklepi Okrožnega sodišča v Krškem. Sicer pa je bilo sodišču prve stopnje to dejstvo znano, saj je o toženkini priporni zadevi poročalo več lokalnih časopisov in televizij. Tudi toženkin mož je z dopisom obvestil sodišče, da je toženka odsotna in zato ne more podati odgovora na tožbo. Sodišče bi ji moralo poziv vročiti pri zavodu, kjer je prestajala pripor. Odgovor na tožbo ni bil prepozen, saj ga je toženkin pooblaščenec vložil takoj, ko se je seznanil s tožbo in pridobil toženkino pooblastilo.

4. V pritožbi zoper sklep se toženka sklicuje na prvo pritožbo. Ker pričakuje, da bo zamudna sodba razveljavljena, nasprotuje tudi plačilu pravdnih stroškov, ki jih po sklepu dolguje tožniku.

5. Tožnik na nobeno od pritožb ni odgovoril. 6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Sodišče izda zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v predpisanem roku ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni pogoji, ki so za izdajo takšne sodbe določeni v 1. odstavku 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008). Prvi med njimi je, da je bila tožba pravilno vročena v odgovor toženi stranki, pri čemer se po 1. odstavku 142. člena ZPP zahteva osebna vročitev.

8. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, čeprav je toženka odgovorila nanjo. Ocenilo je namreč, da je bil njen odgovor prepozen, vendar je pri tem spregledalo, da tožba toženki ni bila pravilno vročena. Sodno pošiljko s tožbo in pozivom k odgovoru nanjo je namreč 11. 9. 2009 prevzel toženkin mož in ne sama toženka. Iz spisa ni razvidno, da bi imel toženkin mož pooblastilo za sprejem sodnih pošiljk, namenjenih toženki, zato takšna vročitev ni mogla imeti nobenega pravnega učinka. Poleg tega je toženka z listinami, ki jih je priložila pritožbi, dokazala, da je bila takrat v priporu. Po 136. členu ZPP se osebi, ki ji je odvzeta prostost, vročajo pisanja po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. Takšna vročitev v toženkinem primeru ni bila niti odrejena. Ob tem ni bistveno, ali je bilo dejstvo, da je toženka v priporu, res splošno znano in bi torej sodišče prve stopnje zanj moralo vedeti. Za odločitev o pritožbi zadošča dejstvo, da izkazana vročitev tožbe ni bila pravilna, hkrati pa v spisu ni nobenega podatka, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, kdaj je toženka tožbo dejansko prejela. Šele tedaj je namreč v skladu s 1. odstavkom 277. člena ZPP začel teči 30-dnevni rok za odgovor na tožbo.

9. Potemtakem je brez podlage ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka prejela tožbo 14.9.2009. Te ugotovitve tudi ni mogoče preizkusiti, zato je sklepanje sodišča prve stopnje, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, vsaj preuranjeno, če že ne zmotno. Gre torej za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je glede na njeno naravo v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti. Sodišče druge stopnje je zato v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP ugodilo pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje. Iz istega razloga je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo tudi izpodbijani sklep, saj je odločitev o stroških postopka odvisna od končnega izida pravde.

10. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku najprej ugotoviti, kdaj je toženka prejela tožbo in poziv k odgovoru nanjo, nato pa preveriti pravočasnost odgovora, ki ga je v njenem imenu vložil toženkin pooblaščenec. Šele potem bo lahko presodilo, ali lahko izda zamudno sodbo, ali pa bo moralo pred odločitvijo o tožbenem zahtevku izvesti dokazni postopek.

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica razveljavitve sodbe in sklepa. V skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP bo tudi o toženkini pravici do povračila teh stroškov odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.