Jedro

Če blago ni predano namembni carinarnici, ne gre za uvoz blaga v tranzitu, za katerega ne obstoji carinska obveznost.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice Koper št. Up/I-3571 z dne 25.1.1993, s katero je bilo tožeči stranki kot garantu za predajo blaga namembni carinarnici, po prijavi za uvoz in tranzit blaga št.2440 z dne 10.3.1992, zaradi izkazane nepredaje, naloženo plačilo uvoznih dajatev. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja,da je tožeča stranka s prijavo za uvoz in tranzit blaga pri Carinarnici Koper, Carinska izpostava prosta carinska cona Koper št.2440 z dne 10.3.1992, prijavila tranzitno blago in sicer 11.190 kg pomaranč ter da se je s pisno izjavo materialno zavezala, da bo navedeno blago pravilno predano namembni Carinarnici Ljubljana, Carinska izpostava Obrežje do 11.3.1992. Tožena stranka navaja,da se je tožeča stranka z navedeno izjavo, podano na podlagi 1.odstavka 200.člena carinskega zakona, zavezala poravnati vse dajatve, ki bremenijo blago v primeru nepravilne predaje ali nepredaje blaga namembni carinarnici ter s tem razbremenila prevoznika položitve varščine, iz katere bi se sicer carinarnica poplačala. Ker namembna carinarnica Carinska izpostava Obrežje navedenega blaga nima v evidenci prijav, tožeča stranka pa tudi v pritožbi ni predlagala oziroma predložila dokaza o pravilni predaji blaga namembni carinarnici,tožena stranka zaključuje, da predmetno blago ni izstopilo iz države in je bilo dano v prost promet pred plačilom uvoznih dajatev, ki bremenijo blago. Pritožbeni navedbi, da gre v obravnavanem primeru za tranzitno blago, ki ne podleže plačilu carine, tožena stranka ni mogla slediti, ker je izkazano, da blago ni izstopilo iz države in je zato spremenilo status iz tranzitnega blaga v uvozno blago.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločbo.Ne strinja se z ugotovitvijo tožene stranke,da je blago spremenilo status tranzitnega blaga samo zato, ker ni dokazov, da je izstopilo iz države. Dokaza o tem, da je blago izstopilo iz države tožeča stranka zaradi razmer na območju nekdanje Jugoslavije sicer res ni mogla pridobiti, meni pa da že dejstvo, da od kupca ni prejela nobene reklamacije za predmetno blago dokazuje, da ga je kupec sprejel in s tem tudi, da je blago izstopilo iz države. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in ponovno navaja,da namembna carinarnica prejema blaga ni potrdila ter se sklicuje na poroštveno izjavo tožeče stranke,s katero se je ta zavezala poravnati vse pripadajoče carinske dajatve v primeru nepravilne predaje ali nepredaje blaga namembni carinarnici. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je v mejah tožbenih ugovorov presodilo, da je tožena stranka na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila določbe carinskega zakona. (Ur.l.SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 36/86, 28/88, 40/89, 70/89, 21/90 in 34/90 p.b.) V obravnavanem primeru je sporno ali gre za uvoz blaga v tranzitu, za katerega carinska obveznost ne obstoji (2.podtočka 2.točke 18.člena carinskega zakona). Kolikor bi šlo za uvoz blaga v tranzitu, kar zatrjuje tožeča stranka, bi moralo biti blago predano prevzemni carinarnici Obrežje do 11.3.1992, kar izhaja iz prijave za uvoz in tranzit blaga z dne 10.3.1992. Iz predloženih upravnih spisov izhaja, tako kot ugotavlja tožena stranka, da prevzemna carinarnica Obrežje predmetnega blaga nima v evidenci in da tožeča stranka, pozvana k predložitvi dokaza o predaji blaga navedeni carinarnici, o tem ni predložila nobenega dokaza in ga ni predložila niti v pritožbi. Glede na navedeno je po presoji sodišča utemeljen zaključek tožene stranke, da ker blago ni bilo predano namembni carinarnici, ne gre za uvoz blaga v tranzitu in je tožeča stranka na podlagi garancijske izjave zavezana k plačilu carinskih dajatev. Da se je tožeča stranka z garancijsko izjavo zavezala, v primeru nepredaje uvoženega blaga namembni carinarnici plačati carinske dajatve, niti ni sporno.

V zvezi s trditvijo tožeče stranke, da od kupca ni prejela nobene reklamacije zaradi nepredaje blaga, kar naj bi bil dokaz, da je kupec blago sprejel in da je blago izstopilo iz države, sodišče meni, da je to pavšalna trditev, ki je ni mogoče preveriti in zato ne more vplivati na drugačno odločitev v stvari.

Iz navedenih razlogov je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je zato zavrnilo na podlagi 2.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št.1/91-I).