Up-411/04 - 4

16. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1088/2000 z dne 11. 5. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnik zatrjuje nezakonitost odločbe o odmeri dohodnine za leto 1998, saj naj bi napačno dojemala čistopis Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in nasl. - v nadaljevanju ZDoh) v zvezi z dodatkom za pomoč in postrežbo. Ta naj bi bil glede na 8. člen ZDoh neobdavčen ne glede na stopnjo invalidnosti. Ker v njegovem primeru ni bilo tako, mu ni bil povrnjen z akontacijo zadržani dodatek za pomoč in postrežbo.

Zato meni, da sta mu bili kršeni pravici iz 21. in 22. člen Ustave. Prav tako naj bila kršena še 2. in 153. člena Ustave, saj naj bi bila odločba izdana v nasprotju s 6., 7. in 19. členom ZDoh.

V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano odločbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Glede na to, da določbi 2. in 153. člena Ustave ne vsebujeta človekovih pravic, temveč splošna ustavna načela, se nanju v utemeljitev ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

Pritožnik meni, da mu je zaradi napačne uporabe določb ZDoh kršena pravica iz 22. člena Ustave (pravica do enakega varstva pravic). Navedena pravica je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), skladno s katero sodišče ne sme samovoljno (torej brez ustrezne obrazložitve) odstopiti od enotne in uveljavljene sodne prakse. Vendar pritožnik v ustavni pritožbi ni izkazal, da bi sicer sodišča v primerih, kot je njegov, odločala drugače, temveč je le zatrjeval, da je sodišče pravo razlagalo napačno, saj ga je razlagalo drugače, kot ga razume sam. Zato Ustavno sodišče ponovno poudarja, da v postopku z ustavno pritožbo ne presoja, ali so pristojni organi pravilno uporabili materialno in procesno pravo, saj ni še ena instanca v postopku, temveč je njegova presoja omejena na kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker pa očitek, da je sodna odločba nepravilna oziroma nezakonita, tudi če bi bil utemeljen, sam po sebi še ne izkazuje kršitve katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine (tudi ne pravice iz 2. člena Ustave), Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo. Predsednica senata

Milojka Modrijan