Jedro

Res je, da po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča lahko med "druge tehtne razloge" spadajo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Vendar pa tožnikove trditve takega dvoma ne vzbujajo. Okoliščina, da je predlagal izločitev sodnice v tej zadevi in v zadevi P 337/2014, tudi v primeru utemeljenosti predloga, o katerem je pristojen odločiti predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), ne bi vzbujal pomisleka v sposobnost stvarno in krajevno pristojnega sodišča, na katerem sodniško funkcijo opravlja večje število sodnikov, v zagotovitev nepristranskega sojenja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je Vrhovnemu sodišču predlagal, naj določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki naj namesto stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Kopru odloči o njegovem zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku in pogodbe o ustanovitvi užitka, ki jo je s toženko v obliki notarskega zapisa sklenila mati pravdnih strank, sedaj pokojna Ž. P., zaradi česar nepremičnine, ki so predmet pogodbe, spadajo v zapuščino, zemljiškoknjižni vpisi v korist toženke pa naj se izbrišejo in vzpostavi naj se prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Uveljavljal je tudi podredni zahtevek. Predlog za delegacijo pristojnosti je utemeljeval s trditvijo, da je med pravdnima strankama v teku še druga pravda, ki jo obravnava isto sodišče, in sicer pod opr. št. P 337/2014. In v tej (drugi) pravdi, se je (druga) sodnica do tožnika obnašala žaljivo, snemanje izpovedi strank in prič je večkrat prekinila, zato na zvočnih posnetkih ni vsega, kar je bilo med zaslišanji povedanega, po zaključku naroka pa je sodnica zavrnila tožnikovo prošnjo, da bi poslušal zvočni posnetek, na prošnjo, naj se posnetek reproducira, pa ga je sodnica nonšalantno odslovila. Tako npr. na zvočnem posnetku ni zaprosil prič J. B. in S. J., da po podanih izpovedbah poslušata obravnavo, posneta tudi ni zavrnitev njune prošnje s strani sodnice in tudi ne večine tožnikovih vprašanj za priče in odgovorov sodnice glede tožnikovih vprašanj, ki jih je zavrnila. Po obravnavi pa je priča S. J. tožniku posredovala svoje opažanje, da sodnica ves čas ni dajala videza objektivnosti, poleg tega pa naj bi ji toženka povedala, da je za svojo odvetnico porabila že več kot 7.000,00 EUR v gotovini, ker da naj bi del "šel" za sodnico. Čeprav se vse do tu navedeno nanaša na drug, formalno ločen postopek, pa sta postopka vsebinsko neločljivo povezana, saj gre za spor glede iste pogodbe, le da je v eni pogodbi preužitkarica mati pravdnih strank, v drugi pa njun oče. Zato je povsem logično, da če naj bi šel denar za sodnico, je bilo pri tem mišljeno, da je bil namenjen za obe sodnici. Zato je podan resen dvom v pristranskost sodnice tudi v tu obravnavani zadevi. In ker je treba izključiti vsakršno možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, je izločitev obeh sodnic nujna, zaradi dosege istega cilja pa je utemeljen tudi predlog za delegacijo pristojnosti.

2. Toženka je na tožnikov predlog obrazloženo odgovorila. Meni, da tožnik z vložitvijo zahteve za izločitev sodnice in predloga za delegacijo pristojnosti zlorablja procesne pravice in se nepošteno pravda. Sklepa, da je tako ravnanje posledica sodničinega opozorila, da je tožbeni zahtevek v večjem delu nesklepčen. Če bi Vrhovno sodišče predlogu ugodilo samo na podlagi nedokazanih in pavšalnih trditev tožeče stranke oziroma njene pooblaščenke, bi izvotlilo namen instituta delegacije in podalo napačno sporočilo pravnim strokovnjakom, da lahko stranka zgolj s podajanjem neresnic vpliva na izločitev sodnikov, ki sicer svoje delo opravljajo odlično oziroma, da tudi sodnik, ki svoje delo opravlja odlično, ni varen pred pavšalnimi in neutemeljenimi predlogi za izločitev. Prenos pristojnosti pa je nevaren zaradi pravne varnosti, ki jo ščiti ravno Vrhovno sodišče. Napoveduje predlog za disciplinski postopek zoper tožnikovo pooblaščenko pri Odvetniški zbornici Republike Slovenije zaradi nedopustnega podpiranja navedb lastne stranke, za katere ve, da so neresnične in nepreverjene; gre za njen konstrukt, ki je posledica strokovne nesposobnosti, ki je bila tudi razlog za razrešitev z mesta okrožne sodnice. Ustrezni postopki bodo sproženi tudi zoper pričo S. J. 3. Predlog za delegacijo pristojnosti ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Res je, kot trdi tožnik, da po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča lahko med "druge tehtne razloge" spadajo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Vendar pa tožnikove trditve takega dvoma ne vzbujajo. Okoliščina, da je predlagal izločitev sodnice v tej zadevi in v zadevi P 337/2014, tudi v primeru utemeljenosti predloga, o katerem je pristojen odločiti predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), ne bi vzbujal pomisleka v sposobnost stvarno in krajevno pristojnega sodišča, na katerem sodniško funkcijo opravlja večje število sodnikov, v zagotovitev nepristranskega sojenja. Zato je Vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.