Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot neutemeljeno.
Pritožba zagovornika obtoženca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Po čl. 98/I v zvezi s čl. 95/IV ZKP se obtoženec oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. tč. drugega odst. 92. čl. ZKP, nagrada in potrebni izdatki njegovega zagovornika pa bremenijo proračun.
Okrožno sodišče v Ljubljani je s citirano sodbo spoznalo obtoženca za krivega zaradi poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 212/I tč. 1 KZ v zvezi s čl. 22 KZ in mu izreklo kazen štirih mesecev zapora, v katero mu je vštelo čas, prebit v priporu. Sodišče prve stopnje je obtoženca oprostilo stroškov kazenskega postopka in odločilo, da mora oškodovancu povrniti nastalo škodo.
Zoper sodbo je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določb kazenskega zakona ter predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Višja državna tožilka je na seji senata predlagala zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je po pregledu kazenske zadeve izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in obtoženca utemeljeno spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče je zato ocenilo kot neutemeljene pritožbene navedbe o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni verjelo obtoženčevemu zagovoru, kajti sodišče prve stopnje je utemeljeno ocenilo kot verodostojne in skladne izpovedbe zaslišanih prič, obtoženčev zagovor pa je prepričljivo ocenilo kot neverodostojen in ker pritožbeno sodišče nima pomislekov v zaključke sodišča prve stopnje, se v izogib ponavljanju sklicuje na razloge v izpodbijani sodbi. V zvezi s pritožbenimi navedbami, češ da ni dokazano, ali je bil obtožencu zasežen nož, uporabljen pri vlomu, pa samo pripominja, da izpodbijana sodba ne govori o nožu, kot o sredstvu za izvršitev kaznivega dejanja, pač pa obtožencu očita, da je z neznanim predmetom sprostil zatič na vratih oškodovančevega avtomobila in jih odprl. Sodišče prve stopnje je tudi izrecno izključilo možnost, da bi bilo v avtomobil vlomljeno že prej in svoje zaključke prepričljivo obrazložilo v razlogih izpodbijane sodbe, zato je pritožbeno sodišče ocenilo kot neutemeljene tudi pritožbene navedbe v zvezi s časom storitve kaznivega dejanja in o pravni kvalifikaciji ter vrednosti predmetov, ki so bili v avtomobilu, češ da naj bi bili razen avtoradia tako nepomembni, da jih ne bi vzel noben storilec. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obtoženčevo ravnanje ostalo pri poskusu, kajti vlomil je v zaprt prostor, dejanja pa ni dokončal, ker sta ga zalotila kriminalista. Glede vrednosti predmetov, ki jih je imel oškodovanec v avtomobilu, pa pritožbeno sodišče poudarja, da obtoženec pred vlomom ni vedel, katere predmete in v kakšni vrednosti bo našel v avtomobilu, zato je tudi brezpredmetno, ali je vrednost predmetov presegala vrednost polovice povprečne plače v kritičnem obdobju.
Ker pritožba zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja v skladu s čl. 286 ZKP obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji, je pritožbeno sodišče ocenilo tudi obtožencu izrečeno kazen in ugotovilo, da ji ni mogoče odreči zakonitosti in pravičnosti, sodišče prve stopnje pa je ob upoštevanju olajševalnih in obteževalnih okoliščin obtožencu izreklo tudi primerno nepogojno kazen.
Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo niti zatrjevanih kršitev niti takih, na katere mora v skladu s čl. 383/I ZKP paziti v korist obtoženca po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obtoženca pa oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.