Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnost dopolnitve vložene prošnje je bila na tožniku, saj gre za odločitev iz njegove sfere oziroma za pojasnilo, kakšno pravno sredstvo želi uporabiti in zakaj. Iz podatkov v spisu namreč ne izhaja, kar trdi tožnik, da je navedel ustavne člene, ki naj bi bili v sodbah, ki jih želi izpodbijati, kršeni. Predlagano zaslišanje odvetnika se za obravnavano zadevo tako izkaže za nepotrebno, pri čemer sodišče še pripominja, da omenjeni tožnikov predlog tudi ni konkretiziran. Zgolj utemeljitev, da bo omenjeni odvetnik vse relevantne argumente posredoval sodišču, pa ne zadostuje.
Tožba se zavrže.
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani prošnjo prosilca A.A. v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 54/2014 z dne 8. 10. 2015 pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, zavrglo.
2. V obrazložitvi se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. V nadaljevanju citira 66. člen ZUP, ki določa, da mora biti vloga razumljiva in obsegati vse kar je treba, da se lahko obravnava in 67. člen ZUP, ki določa, da mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati od prosilca, da se pomanjkljivost odpravi, v kolikor je vloga nerazumljiva ter vložniku določiti rok, v katerem jo mora popraviti. Pojasnjuje, da je prosilca s pozivom na dopolnitev z dne 21. 12. 2015 pozval, da svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči takoj, oziroma v roku šestih delovnih dni od prejema poziva dopolni tako, da strokovni službi brezplačne pravne pomoči opredli, za katero pravno sredstvo oziroma sodni postopek potrebuje brezplačno pravno pomoč. Navede naj torej ali želi na Ustavno sodišče RS vložiti pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, ali vložiti ustavno pritožbo zoper sodno odločbo Vrhovnega sodišča RS. Pojasnjuje, da je bila priporočena pošiljka s pozivom prosilcu vročena s fikcijo dne 7. 1. 2016. Dne 8. 1. 2016 pa je bila vložena v njegov hišni predalčnik. Prosilec se niti v postavljenem roku niti kasneje na poziv ni odzval. Organ za brezplačno pravno pomoč je zato na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP tožnikovo vlogo kot nepopolno zavrgel. 3. Tožnik v tožbi navaja, da vlaga tožbo zoper izpodbijani upravni akt iz razloga, ker se z njim ne strinja. Ni prava uka oseba in tudi nima sredstev za najem pravnega strokovnjaka. Je prejemnik socialne podpore, brez možnosti za najem odvetnika pa je prikrajšan za pravično in pošteno sojenje. Meni, da je v zadevi tudi napačno navedeno, da v svoji vlogi ni navedel ustavnih členov, ki bi bili z ravnanjem sodišča prve in druge stopnje kršeni. Navaja, da je sodišče telefonsko komuniciralo s pritožnikom in je bilo tudi dogovorjeno, da bo sodišče stopilo v kontakt z odvetnikom B.B.. Tožnik je zato menil, da ni več potrebe po nadaljnjih obrazložitvah. Kot dokaz predlaga zaslišanje omenjenega odvetnika. Meni, da je pritožba smiselna, ker je upravičen do pravnega strokovnjaka, ki pa mu ga služba za BPP ne dodeli.
4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.
5. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zadevi je odločilo izven glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 6. Tožba ni utemeljena.
7. Kot izhaja iz podatkov spisa je tožnik pri toženi stranki vložil predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pravnega sredstva zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Sporno tudi ni, da je bil tožniku vročen poziv na dopolnitev vloge, vse z namenom, da bi bila razumljiva in da bi se dalo na njeni podlagi presoditi, ali je v smislu določil ZBPP za tožnika smiselna ali ne. Tudi ni sporno, da tožnik na omenjen poziv ni reagiral, niti ni po njegovem naročilu na poziv tožniku, odgovoril kdo drug.
8. Trditev tožnika, da je telefonsko komuniciral s sodiščem, ki mu je zagotovilo, da bo stopilo v kontakt z odvetnikom B.B., ne zadostuje. Dolžnost dopolnitve vložene prošnje je obstajala na tožniku, saj gre za odločitev iz njegove sfere oziroma za pojasnilo, kakšno pravno sredstvo želi uporabiti in zakaj. Iz podatkov v spisu namreč ne izhaja, kar trdi tožnik, da je navedel ustavne člene, ki naj bi bili v sodbah, ki jih želi izpodbijati, kršeni. Predlagano zaslišanje odvetnika B.B. se za obravnavano zadevo tako izkaže za nepotrebno, pri čemer sodišče še pripominja, da omenjeni tožnikov predlog tudi ni konkretiziran. Zgolj utemeljitev, da bo omenjeni odvetnik vse relevantne argumente posredoval sodišču, pa ne zadostuje.
9. Ker je ostal tožnikov predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi po mnenju sodišča nepopoln in nerazumljiv tudi po pozivu tožene stranke, je slednja ravnala prav, ko je omenjeni predlog zavrgla. Predlog tak kot ga je tožnik podal, namreč ne omogoča vsebinskega preverjanja.
10. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžna paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.