Jedro

Tožnik v postopku ne more uspešno nasprotovati ugotovljeni kvadraturi stavbe, saj se v postopku vpisa stavbe v register stavb vpis izvrši v skladu z izdelanim elaboratom, ki pa mu tožnik ne nasprotuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Maribor odločila, da se stavba s številko ... na naslovu ..., ki je povezana s parcelo 753-460/6 v katastrski občini ..., vpiše v kataster stavb. Stavbi in delom stavbe se določijo številke, površine in dejanska raba, delom stavbe pa tudi številka stanovanja ali poslovnega prostora, kot je razvidno iz tabele. Skupna neto tlorisna površina stavbe je 434,55 m2. Iz obrazložitve izhaja, da je predlagateljica A.A. po pooblaščencu B. dne 18.11.2008 vložila zahtevo za vpis zgoraj navedene stavbe v kataster stavb. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin – v nadaljevanju ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006 s spremembami) in Pravilniku o vpisih v kataster stavb (Uradni list RS, ŠT. 22/2007) izdelalo geodetsko podjetje B. Elaborat je potrdil odgovorni geodet C.C. Prvostopni organ je na podlagi 81. in 84. člena ZEN ugotovil, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb izpolnjuje vse pogoje iz 84. člena ZEN, zato je zahtevi za vpis stavbe v kataster stavb ugodil. Stavbi je bila določena številka stavbe ... v katastrski občini ..., iz elaborata pa so bile prevzete številke, površine in dejanska raba delov stavb, številke stanovanj ali poslovnih prostorov ter površina in dejanska raba stavbe, kot je razvidno iz izreka sklepa.

Zoper ta sklep je tožnik vložil pritožbo, Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ z odločbo, št. 3532-28/2009-2 z dne 30.1.2009, njegovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve drugostopne odločbe izhaja, da je prvostopni organ vpisal predmetno stavbo v kataster stavb na zahtevo lastnice A.A., iz priloženega elaborata pa je razvidno, da je geodetsko podjetje izračunalo površino stavbe v skladu z 78. členom ZEN. Tožnik je s pritožbo izpodbijal prvostopni sklep zaradi manjkajoče kvadrature, pri tem pa ni določno navedel, na kateri del stavbe se manjkajoča kvadratura nanaša, niti ni priložil pogodbe, iz katere bi bilo to razvidno. Drugostopni organ je tako napravil preizkus izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti in ugotovil, da je površina posameznih delov stavbe in skupnih prostorov določena v skladu z 78. členom ZEN. Površina dela stavbe in skupnih prostorov se določa na podlagi podatkov po dejanskem stanju tlorisne površine in podatki iz kupoprodajnih pogodb na tako izračunane dejanske podatke nimajo nobenega vpliva. Prav tako v tem postopku ni mogoče reševati sporov v zvezi z lastništvom ali obsegom lastništva posameznega dela stavbe. Te je mogoče rešiti le v sodnem postopku.

Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi manjkajoče kvadrature, ki je razvidna iz kupoprodajne pogodbe št. ... Iz te je razvidno, da je kupil v stečaju 256 m2 stanovanjske površine v prvi etaži stanovanjske stavbe vključno z vsemi prostori, prostori vrisani v etažno lastnino s št. ... pa nikoli niso bili last stanovalcev, prostor 8 ima samo služnostno pravico. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in navaja, da je upravni organ dejansko stanje evidentiral v skladu z ugotovitvami elaborata. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

Odgovor na tožbo je vložila tudi A.A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Tudi ona predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno o zahtevi za vpis stavbe v kataster stavb po ZEN. Kataster stavb je evidenca o stavbah in delih stavb (70. člen ZEN). Zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb lahko vloži investitor gradnje, lastnik parcele, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe (prvi odstavek 81. člena ZEN). Vlagatelj zahteve za vpis stavbe lahko vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb, ko je stavba v taki gradbeni fazi, da je mogoče površino izmeriti v skladu z 78. členom ZEN. Površina stavbe in površina dela stavbe se določita kot neto tlorisna površina, v skladu z veljavnim standardom za izračunavanje površin stavb (78. člen ZEN). Zahtevi za vpis stavbe v kataster stavb je treba priložiti elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant in mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 73. člena tega zakona (četrti odstavek 81. člena ZEN), to pa so identifikacijska oznaka, lastnik, upravljavec, lega in oblika, površina, dejanska raba in številka stanovanja ali poslovnega prostora. Ob vpisu stavbe v kataster stavb se vpišejo vsi deli stavbe (šesti odstavek 81. člena ZEN).

Geodetsko podjetje ali projektant mora v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi (prvi odstavek 82. člena ZEN). Geodetska uprava po prejemu zahteve za vpis stavbe v kataster stavb preizkusi, ali elaborat za vpis stavbe v kataster stavb vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki o stavbi in delih stavb omogočajo vpis v kataster stavb (prvi odstavek 84. člena ZEN). Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb izpolnjuje vse pogoje za vpis, o vpisu stavbe v kataster izda sklep, v katerem se navedejo številka stavbe za novo vpisano stavbo, površina stavbe, njena dejanska raba, podatki o povezavi z registrom prostorskih enot in zemljiškim katastrom, številke delov stavbe, površine delov stavbe, dejanska raba delov stavbe in številke stanovanj ali poslovnih prostorov, sklep o vpisu pa se vroči vlagatelju zahteve za vpis stavbe in lastniku stavbe ali dela stavbe (peti odstavek 84. člena ZEN).

Po presoji sodišča so bila pri izdaji izpodbijanega sklepa zgoraj navedena določila pravilno upoštevana. Vlagateljica zahteve za vpis v kataster stavb je lastnica dela stavbe A.A. Zahtevi je priložila elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje B. Kot izhaja iz spisa, je bila v postopku izdelave opravljena obravnava, katere so se udeležili lastniki delov stavb, med njimi tudi tožnik. Na obravnavi so vabljeni opisali porazdelitev stavbe na dele stavbe, opisano stanje pa je bilo primerjano z izdelanim elaboratom za vpis v kataster stavb. Stranke na zapisnik niso imele pripomb in so zapisnik podpisale.

Tožnik je vložil pritožbo zoper prvostopni sklep zaradi manjkajoče kvadrature, ki je manjša kot izhaja iz prodajne pogodbe, to pa ponavlja tudi sedaj v tožbi. S takšnimi ugovori tožnik v postopku vpisa stavbe v kataster stavb ne more biti uspešen. V tem postopku se namreč izvrši le vpis stavbe v kataster stavb v skladu z izdelanim elaboratom, tožnik pa ne v pritožbi ne v tožbi ne zatrjuje nepravilnosti pri izdelavi elaborata, ampak navaja le, da je v prodajni pogodbi, na podlagi katere je postal lastnik dela stavbe, ki se vpisuje, navedena večja kvadratura. V tožbi razen tega navaja še, da je po prodajni pogodbi postal lastnik celotne prve etaže in prostori s št. ... nikoli niso bili last stanovalcev, kar je glede na določilo 52. člena ZUS-1 tudi nedopustna tožbena novota. Sicer pa ugovori, ki se nanašajo na lastninsko pravico oziroma obseg lastninske pravice stavbe ali delov stavb, ne morejo biti predmet tega postopka, saj se podatki o lastniku stavbe ali delu stavbe pridobijo iz zemljiške knjige in se osvežijo glede na podatke centralnega registra prebivalstva, sodnega registra ter drugih evidenc, ki izkazujejo spremembe podatkov lastnika stavbe ali dela stavbe (prvi odstavek 75. člena ZEN). Zahtevke, ki jih ima tožnik na podlagi prodajne pogodbe mora torej nasloviti na prodajalca, spore z lastniki drugih delov stavbe, pa mora rešiti z njimi, če ne pride do sporazuma, pa v postopkih pred rednim sodiščem.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.