Jedro

Delavec ne more zahtevati varstva pravic pred sodiščem, če se prej ni obrnil na pristojni organ delodajalca. Preuranjeno tožbo je potrebno kot nedopustno zavreči, saj ni izpolnjena procesna predpostavka za individualni delovni spor.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in tožba zavrže. Rešitev pritožbe tožeče stranke se napotuje na gornji izrek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom se je prvostopno sodišče izreklo za nepristojno za sojenje v predmetnem individualnem delovnem sporu zaradi določitve višjega funkcionalnega dodatka v zvezi z razporeditvijo tožeče stranke in hkrati odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje svetu zavoda za gasilsko in reševalno službo pri toženi stranki.

Zoper navedeni sklep sta vložili pravočasno pritožbo obe stranki.

Tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Prepričana je, da je sodišče prve stopnje stvarno pristojno za sojenje v predmetni zadevi, da pa bi tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila preuranjeno, saj kljub pravilnemu pravnemu pouku ni uveljavljala varstva pravic pri svetu zavoda, moralo kot nedovoljeno zavreči. Prereka tožbeni zahtevek tudi po vsebini in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbo zavrže oz. ga podrejeno razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka pa uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Navaja, da je zoper prvostopno odločitev toženca 4.1.1995 vložila ugovor na direktorja, ki ga je s svojim sklepom z dne 6.2.1995 zavrnil s pravnim poukom, s katerim jo je napotil na svet zavoda. Ker je bila prepričana, da ravna v skladu z 2. odstavkom 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, je 16.2.1995 vložila tožbo na sodišče kljub drugačnemu pravnemu pouku. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Po 2. odstavku 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. list SFRJ št. 60/89, 42/90 : ZTPDR) in ne 2. odstavku 183. člena istega zakona, kot je očitno pomotno zapisano v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, delavec ne more zahtevati varstva pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ v organizaciji, razen, ko gre za pravico do denarne terjatve. Glede na citirano zakonsko določbo je tako popolnoma pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da predhodni postopek pri delodajalcu pomeni procesno predpostavko za individualni delovni spor, kljub temu pa je napačno odločilo, ko se je izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo v odločanje toženi stranki. Za izpodbijano odločitev namreč ni podlage v Zakonu o pravdnem postopku (Ur. list SFRJ št. 4/77 s poznejšimi spremembami - ZPP) katerega določbe se v skladu s 1. odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. list RS št. 19/94 - ZDSS) uporabljajo v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči, kadar ni s tem zakonom drugače določeno. ZDSS sicer posebej ne ureja procesne ovire za individualni delovni spor, kar pomeni, da je glede tega vprašanja potrebno uporabiti določbe ZPP. Po 282., 288. in 301. členu omenjenega zakona pa se tožba v primeru, kadar obstojajo procesne ovire za odločanje pred sodiščem, zavrže. To velja tudi za primer, kadar niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo v smislu že citiranega 2. odstavka 83. člena ZTPDR, kot pravilno opozarja pritožba in na kar je tudi sodišče ves čas dolžno paziti po uradni dolžnosti.

V predmetni zadevi gre prav za takšno procesno situacijo. Spor se nanaša na razveljavitev odločbe o razporeditvi na delovno mesto gasilec-reševalec I., priznanje funkcionalnega dodatka v višini 10 % ter poračun le tega z zakonitimi zamudnimi obrestmi, za katerega je obvezen predhodni postopek uveljavljanja pravic pred pristojnim organom delodajalca v smislu 2. odstavka 83. člena ZTPDR. Tožeča stranka pa je 17.2.1995 zoper sklep direktorja z dne 6.2.1995 kljub pravnemu pouku, da lahko v 15 dneh od vročitve vloži ugovor na svet zavoda, vložila tožbo direktno na sodišče. Ker tako ni izčrpala varstva svojih pravic v predhodnem postoku pri delodajalcu, saj je po 10. členu Statuta zavoda za gasilsko in reševalno službo Maribor z dne 25.11.1991, za odločanje o varstvu pravic delavcev pristojen svet zavoda, vsebinsko odločanje pred sodiščem ni dopustno. Glede na to, da tudi ni pravne podlage za odstop zadeve pristojnemu organu tožene stranke, je pritožbeno sodišče na podlagi 369. člena Zakona o pravdnem postopku, izpodbijani sklep razveljavilo in tožbo zavrglo.

Rešitev pritožbe tožeče stranke je bilo iz prej navedenih razlogov potrebno napotiti na odločitev iz 1. odstavka izreka tega sklepa.

Določbe ZTPDR in ZPP je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I in 45/94).