Jedro

Domnevo resničnosti vsebine vročilnice je po ustaljeni sodni praksi mogoče izpodbiti le s konkretiziranimi in dokazno podprtimi navedbami o razlogih za napačnost, ne pa s posplošenim zanikanjem.

Zaslišanje strank in prič je popolnoma neprimeren dokaz za dokazovanje (ne)pristnosti podpisa. Ustrezen dokaz bi bil izvedenec grafološke stroke, ki pa ga tožnik ni predlagal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 153 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ker je tožnik v roku ni dopolnil. 2. Zoper sklep se pritožuje tožnik in med drugim navaja, da ni prejel pozivnega sklepa z dne 30. 12. 2021. Podpis na vročilnici ni od nobenega zaposlenega pri tožniku. A. A. in B. B., ki sta pri tožniku [zadolženi] za administrativna opravila in pošto, zanikata, da bi podpis pripadal njima.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik zatrjuje neprejem oziroma napačno vročitev sklepa z dne 30. 12. 2021, ki je vseboval poziv na dopolnitev tožbe v smislu 108. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Iz vročilnice, pripete k listovni številki 68, je razvidno, da je prejemnik napisal z besedo datum (sedemnajsti januar), besedi »po pooblastilu« in se podpisal, vendar je podpis nečitljiv. Nadalje je iz vročilnice razvidno, da je bil predmet vročanja sklep z dne 30. 12. 2021 in nalog za plačilo sodne takse.

6. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tega, kar se v njej potrjuje (torej, da je bilo določeno sodno pisanje določenega dne vročeno določeni osebi), domnevo resničnosti vsebine vročilnice pa je po ustaljeni sodni praksi mogoče izpodbiti le s konkretiziranimi in dokazno podprtimi navedbami o razlogih za napačnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema pisanja. Tožnik je na trditveni ravni temu standardu deloma zadostil – navedel je, da podpis ni od nikogar njegovih zaposlenih in da domneva, da je vročilnico podpisal kdo od C. d. d., ki ima prostore na istem naslovu. Vendar je navedel le dve zaposleni, ki sta sicer zadolženi za sprejemanje pošte, ni pa navedel imen ostalih zaposlenih, ki bi teoretično tudi lahko podpisali vročilnico; za pravilnost vročitve zadošča, da je pisanje sprejel (in vročilnico podpisal) kdorkoli od tožnikovih zaposlenih, ne nujno zgolj osebe, ki so po interni razdelitvi del zadolžene za sprejem pisanj. Poleg tega v pritožbi ni ponudil ustreznih dokazov za svoje trditve. Po ustaljeni sodni praksi2 je zaslišanje strank in/ali prič popolnoma neprimeren dokaz za dokazovanje (ne)pristnosti podpisa; ustrezen dokaz bi bil izvedenec grafološke stroke, ki pa ga tožnik ni predlagal. 7. Kot dodaten argument, da so pritožbene navedbe bržkone neresnične, pa pritožbeno sodišče ugotavlja (na kar pravilno opozarja toženec v odgovoru na pritožbo), da je bil v isti pošiljki, ki naj je tožnik ne bi prejel, tudi nalog za plačilo sodne takse; ta taksa je bila plačana 18. 1. 2022, en dan po vročitvi, ki jo tožnik zanika (uradi zaznamek na list. št. 68, izpis elektronske banke na list. št. 69). Malo verjetno je, da bi tožnik, ne da bi prejel taksni nalog, vedel za taksno obveznost in jo tudi poravnal – in to natanko dan po tem, ko je bila vročena sodna pošiljka, katere prejem zanika, in ki je vsebovala tudi taksni nalog.

8. Glede na povedano se izkaže, da tožnik ni v roku dopolnil tožbe, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker drugostopenjsko sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo niti izrecno zatrjevanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) kršitev, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, toženec pa je nanjo vsebinsko odgovoril, mu mora tožnik povrniti stroške odgovora na pritožbo (154. in 165. člen ZPP), ki obsegajo nagrado za sestavo odgovora (250 odvetniških točk ali 150 EUR) in 2 % materialnih stroškov (3 EUR). Stroške mora povrniti v roku 8 dni (313. člen v zvezi s 458. členom ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje (378. člen Obligacijskega zakonika).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Npr. sodbi VSRS II Ips 256/2013 z dne 9. 4. 2015 in II Ips 536/2007 z dne 9. 7. 2008.