Up-351/02 - 4

11. 9. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., ki jo zastopa B. B. C. C., na seji senata dne 3. septembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 172/2000 z dne 4. 4. 2002 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 314/97 z dne 17. 9. 1999 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku delavca in razveljavilo izpodbijane sklepe pritožnice, na podlagi katerih je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Hkrati je pritožnici naložilo, naj pozove tožnika nazaj na delo in mu prizna vse pravice iz delovnega razmerja. Višje sodišče je takšno odločitev potrdilo.

2.Zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožnica ustavno pritožbo. V njej oporeka zakonitosti izpodbijanih odločb in uveljavlja kršitev 22. člena Ustave. Hkrati navaja, da revizije zoper izpodbijano odločbo Višjega sodišča ni mogla vložiti, ker vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni bila določena, zaradi česar gre šteti, da so vsa razpoložljiva pravna sredstva pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpana.

3.V skladu z 51. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo dopustno vložiti šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev. Pritožnica zatrjuje, da revizija v obravnavani zadevi ni dopustna, ker v postopku ni bila določena vrednost spornega predmeta. Četudi bi v obravnavani zadevi šlo za spor, v katerem bi bila dopustnost revizije odvisna od predhodne določitve vrednosti spornega predmeta, pa to ne bi vplivalo na odločitev Ustavnega sodišča o nedopustnosti ustavne pritožbe zaradi neizčrpanja pravnih sredstev. Morebitna nedopustnost revizije v takšnem primeru bi bila namreč tudi posledica ravnanja same pritožnice. Pritožnica namreč ne zatrjuje, da ji v postopku ni bila dana možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta. Namen določbe, da je pred vložitvijo ustavne pritožbe treba izčrpati vsa pravna sredstva je v tem, da se v čim večji meri omogoči, da se že v sistemu rednega sodstva odpravijo morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da Ustavno sodišče posega le v zadeve, pri katerih v okviru rednega sodstva te kršitve niso mogle biti odpravljene, ter da je Ustavno sodišče ob presoji ustavne pritožbe seznanjeno s stališči instančnih sodišč v sistemu rednega sodstva, kar pripomore tako h kvaliteti kot tudi k pospešitvi ustavnosodnega odločanja. Namena te procesne predopostavke, ki je določena v splošnem interesu učinkovitosti sodnega in ustavnosodnega varstva človekovih pravic, pa ustavni pritožnik ne more enostavno izničiti s tem, da sam povzroči nedopustnost določenega pravnega sredstva in si s tem skrajša pot do Ustavnega sodišča.

4.Ker je bila ustavna pritožba zavržena že iz tega razloga, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali in katere človekove pravice bi lahko bile v tem primeru kršene A. A.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje prvega odstavka 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan