Jedro

Vestnost opravljanja dela predpostavlja tudi določeno aktivno ravnanje delavca, še posebej v primerih, ko sicer relativno samostojno razporeja svoj delovni čas, vendar nujno tudi v sodelovanju in soodvisnosti od sodelavcev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da „se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 9. 2006 izreče za nično ter se v celoti razveljavi in odpravi“. Zavrnilo je tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Ugotovilo je, da je bila med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s krajšim delovnim časom 8 oziroma 9 ur tedensko za delovno mesto korepetitor. Tožnica se po letnih dopustih v letu 2006 pri toženi stranki ni zglasila do izdaje pisne obdolžitve oziroma zagovora (6. oziroma 11. 9. 2006). Prav tako se ni udeležila konference 28. 8. 2006 in oddelčnega sestanka 30. 8. 2006. Ni se oglašala niti na telefonske klice.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno drugostopno sodbo vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je izpolnjevala vse svoje pogodbene obveznosti na delovnem mestu korepetitor in v zvezi s tem ji tožena stranka ni ničesar očitala. Prav tako pa ji ni podala natančnejšega oziroma konkretiziranega opisa del in nalog za to delovno mesto niti ji ni predpisala delovnega časa. Delovne obveznosti tožnice so se določale ustno oziroma preko telefona. Zato so zaključki sodišča protispisni, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava, ker je izdalo sodbo na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja, saj delovno mesto korepetitor ni pedagoške narave. Ne strinja se z ugotovitvami sodišča o tem kaj je bila dolžna delati ter glede njenih obveznosti prisotnosti na konferenci 28. 8. 2006 ter oddelčnem sestanku.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožnica pa uveljavlja izključno ta razlog, čeprav ga skuša neutemeljeno prikazati kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima zadostne in prepričljive razloge o vseh odločilnih dejstvih in ti razlogi niso v nasprotju z vsebino listin ali zapisnikov. Zato sodba nima nobenih zatrjevanih (formalnih) pomanjkljivosti in jo je mogoče preizkusiti. Nestrinjanje z dokazno oceno je nedovoljen revizijski razlog, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z izvedbo dokaznega postopka pa tožnica ne uveljavlja.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Po določbi tretjega odstavka 64. člena ZDR ima delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela poln delovni čas. Temeljna obveznost vseh delavcev pa je vestno opravljanje dela, za katero je sklenjena pogodba o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu (prvi odstavek 31. člena ZDR).

10. Vestnost opravljanja dela predpostavlja tudi določeno aktivno ravnanje delavca, še posebej v primerih, ko sicer relativno samostojno razporeja svoj delovni čas, vendar nujno tudi v sodelovanju in soodvisnosti od sodelavcev. Tožnica je bila v delovnem razmerju za nedoločen čas na sistemiziranem delovnem mestu in ne zunanja sodelavka, ki bi le občasno opravljala določena dela. Zato ni sprejemljivo njeno razumevanje obveznosti iz takega razmerja na tak način, kot ga navaja še v reviziji. Organizacija dela in poslovanja pri toženi stranki, ki je bila tožnici znana, je predvidevala tudi določene skupne aktivnosti vseh zaposlenih ob začetku šolskega leta. Trditve tožnice, da bi bila udeležbe na konferencah in oddelčnih sestankih oproščena, v ugotovljenem dejanskem stanju nimajo podlage.

11. Povsem neutemeljene so navedbe tožnice, da ji ni mogoče očitati kršitve delovnih obveznosti, ker ni imela določenega ne konkretnega delovnega časa ne vsebine delovnih obveznosti. Slednje predvsem ne drži. Delovno mesto korepetitor je bilo sistemizirano z jasno določenimi delovnimi obveznostmi (priloga B15). Ker je bila tožnica v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom pa je bilo zato še toliko bolj pomembno njeno sodelovanje na konferencah in sestankih, na katerih se ob začetku šolskega leta določali šolski koledar in urniki, na kar je bil vezan tudi delovni čas ter konkretne delovne obveznosti tožnice. Tožnica pa ne samo, da se ob začetku šolskega leta ni niti javila delodajalcu, tudi na njegove (telefonske) pozive se ni odzivala.

12. Tožnici ni bilo očitano, da bi kršila kakšne pedagoške obveznosti. Pogodba o zaposlitvi ji je bila odpovedana zaradi kršitve pogodbenih in zakonsko določenih obveznosti kot delavki tožene stranke. Zato so navedbe o nepravilni uporabi določb ZOFVI povsem brezpredmetne.

13. Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana sodba materialno pravno pravilna in revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

14. Ker tožena stranka z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve, glede na določbo prvega odstavka 155. člena ZPP ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na revizijo.

15. Po določbi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija v sporih glede prenehanja delovnega razmerja vedno dovoljena, zato sodišču o njeni dopustitvi ni treba odločati. Predlog pooblaščenca tožnice, da naj sodišče dopusti revizijo (vložen z isto vlogo kot revizija) je torej povsem nepotreben in očitna posledica nepoznavanja zakona. Zato ga revizijsko sodišče šteje za brezpredmetnega in o njem ni odločalo.