13. 3. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Milana Jorasa iz Ljubljane na seji dne 13. marca 2003

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 11. člena in prvega odstavka 109. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija prvi odstavek 109. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da pravdno sodišče tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku, kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena tega zakona. Tej določbi očita, da je v neskladju z Ustavo, kolikor ne določa, da se sklep lahko izda v treh mesecih po tem, ko je prvo sodišče seznanjeno o dejanju, da zastaranje pregona prekine razpis naroka in da mora biti narok obvezen. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju z Ustavo tudi zato, ker ne določa, da predstavlja sklep iz prvega odstavka 109. člena ZPP, izdan v nasprotju s četrtim odstavkom 11. člena ZPP, hudo žalitev stranke v postopku. Prvi odstavek 109. člena ZPP je po mnenju pobudnika diskriminacijski, ker se nanaša le na vloge, ne pa tudi na sklepe. Tretjemu odstavku 11. člena ZPP očita diskriminatornost, ker ne določa, da sodišče denarno kazen izreče tudi ob zlorabi dolžnosti, in ker ne določa, da se tudi osebi s pravniškim državnim izpitom lahko izreče kazen do 1.000.000 tolarjev.

2.Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) naj bi bil v neskladju z Ustavo, ker ne določa, da je razpis naroka obvezen.

Meni, da so sodišča dolžna po uradni dolžnosti obnoviti vse primere, v katerih narok ni bil razpisan.

3.Ustavnemu sodišču predlaga, naj do končne odločitve zadrži izvrševanje prvega odstavka 109. člena ZPP ter vseh na tej podlagi izdanih aktov sodišča in drugih. Ustavnemu sodišču predlaga tudi, naj zadrži že začeta dejanja.

B.

4.Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji to pomeni, da je pravni interes podan le tedaj, če bi morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu povzročila izboljšanje njegovega pravnega položaja.

5.Iz pobude je razumeti, da pobudnik izpodbija prvi odstavek 109. člena in tretji odstavek 11. člena ZPP, ker sta bili ti dve določbi podlaga za odločitev Višjega sodišča v Ljubljani o kaznovanju pobudnika; ZDen pa, ker je bila z istim sklepom zavrnjena pobudnikova pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju njegovega predloga za vrnitev nacionaliziranega sodnega depozita.

6.Ker lahko Ustavno sodišče v primerih, ko je izpodbijana zakonska določba, to le razveljavi (43. člen ZUstS), ima tudi v primerih ugotovitve protiustavnosti iz 48. člena ZUstS (če gre za neustavno pravno praznino) ta njegova ugotovitev le učinek razveljavitve. Glede na 44. člen ZUstS navedeno pomeni, da bi pobudnik moral izkazati, da postopek, v katerem so bile uporabljene izpodbijane določbe oziroma predpisi, še ni pravnomočno končan oziroma da ima v tem postopku še možnost vložiti izredna pravna sredstva oziroma ustavno pritožbo.

7.Ne iz pobude, ne iz prilog k pobudi ni razvidno niti, da bi se pobudnik zoper sklep o denarni kazni pritožil niti, da bi zoper odločitev o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev nacionaliziranega sodnega depozita vložil revizijo (drugi odstavek 56. člena ZDen), če meni, da je do vrnitve upravičen na podlagi določb ZDen. Pobudnik torej ni izkazal, da bi morebitna ugotovitev neustavnosti tretjega odstavka 11. člena in prvega odstavka 109. člena ZPP ter morebitna ugotovitev neustavnosti ZDen učinkovala na njegov pravni položaj. To pomeni, da pobudnik za vložitev pobude ni izkazal pravnega interesa, zato jo je bilo treba zavreči.

8.Ker je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZPP zavrglo, ni bilo treba odločati o predlogu za začasno zadržanje njihovega izvrševanja.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj