- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1994/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1994.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravilnost dolžnikovega naslova v predlogu za izvršboAli je naslov, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, pravilen in ali je sodišče pravilno ravnalo pri ustavitvi izvršbe zaradi nepredložitve pravilnega dolžnikovega naslova?
- Ugotavljanje odklonitve sprejema sodnega pisanjaAli je sodišče pravilno ugotovilo, da dolžnik ni odklonil sprejema sodnega pisanja, kar bi omogočilo vročitev po določbi 144. člena ZPP?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Podatki v spisu zaenkrat ne dajejo podlage za zaključek, da naslov, ki ga je upnik kot dolžnikovega navedel v predlogu za izvršbo, ni pravilen. Iz nobenega od teh zaznamkov namreč ni mogoče razbrati, da bi se dolžnik iz tega naslova odselil oz. da je na tem naslovu neznan, kar je bila podlaga za izdajo sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje upnika pozvalo, da predlog za izvršbo popravi tako, da navede pravilen dolžnikov naslov. Zato tudi ni na mestu sankcija z ustavitvijo izvršbe, ki je bila posledica brezuspešnega poteka roka za predložitev zahtevanega podatka.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je nepravnomočno dovoljeno izvršbo na podlagi verodostojne listine ustavilo, ker upnik v postavljenem roku sodišču ni sporočil pravilnega dolžnikovega naslova.
Upnik se je zoper sklep pritožil iz razloga bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Navedel je, da je v predlogu za izvršbo povsem pravilno označil dolžnika. Sodišče je poskusilo opraviti vročitev celo po sodnem kurirju, ki je kar sedemkrat pri dolžniku pustil obvestilo, ta pa pisanja ni hotel prevzeti. Glede na to bi sodišče moralo pisanje vročiti po določbi 144. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
Pritožba je utemeljena.
Ne drži sicer upnikova pritožbena navedba, da je sodišče bistveno kršilo določbe izvršilnega postopka, s tem, ko sodnega pisanja dolžniku ni vročilo po določbi 144. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Iz podatkov v spisu namreč ni mogoče razbrati, da je dolžnik odklonil sprejem sodnega pisanja tako da bi mu ga bilo mogoče vročiti z nabitjem na vrata stanovanja, ki je eden od možnih načinov vročanja, predpisanih v navedeni določbi za primer odklonitve sprejema pisanja.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje poskušalo sklep o izvršbi vročiti na naslov, ki ga je kot dolžnikovega navedel upnik v predlogu za izvršbo. Sodno pisanje, ki ga je dolžniku vročalo po pošti, se je sodišču vrnilo z oznako "ni dvignil". Prav tako neuspešna je bila vročitev po sodnem kurirju. Takšni podatki v spisu pa zaenkrat ne dajejo podlage za zaključek, da naslov, ki ga je upnik kot dolžnikovega navedel v predlogu za izvršbo, ni pravilen. Iz nobenega od teh zaznamkov namreč ni mogoče razbrati, da bi se dolžnik iz tega naslova odselil oz. da je na tem naslovu neznan, kar je bila podlaga za izdajo sklepa z dne 12.2.1998, s katerim je sodišče prve stopnje upnika pozvalo, da predlog za izvršbo popravi tako, da navede pravilen dolžnikov naslov. Zato tudi ni na mestu sankcija z ustavitvijo izvršbe, ki je bila posledica brezuspešnega poteka roka za predložitev zahtevanega podatka. V tej fazi postopka namreč ni mogoče zaključiti, da dolžnikov naslov (kot ga je upnik označil v predlogu za izvršbo) ni pravilen, na kar je upnik v pritožbi tudi utemeljeno opozoril. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).