Jedro

Na izvršilni naslov je sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku v celoti vezano, zato ne more presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik mora upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 122,40 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka) in dolžnikov predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka) ter odločilo, da mora dolžnik v roku 8 dni od vročitve sklepa upniku povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 122,40 EUR (III. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep vlaga dolžnik pravočasno pritožbo in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navaja, da pogodba o upravljanju št. 121/2012 z dne 12. 1. 2012 ni veljavno sklenjena, saj ni podano soglasje več kot polovice etažnih lastnikov, zato ne predstavlja veljavne podlage za porazdeljevanje stroškov upravljanja in rezervnega sklada. Vse tožbe, ki temeljijo na tej pogodbi, so zato neutemeljene. Upnikova zalaganja stroškov so izvedena prostovoljno in jih upnik ne more dobiti povrnjenih niti s tožbo. Zatrjuje dogovarjanje in povezanost sodeče sodnice A. A. z drugimi sodnicami v škodo dolžnika. Sodnica A. A. je večkrat kazensko ovadena, vse kazenske ovadbe zoper njo pa so nerešene. Izpostavi, da je vložil kazenske ovadbe tudi zoper nepremičninskega agenta B. B., ki ga je sodeča sodnica poslala v dogovoru z upnikom zaradi ponovne cenitve nepremičnine, zoper neznanega pismonošo zaradi nevročitve obvestila NPU o odstopu kazenske ovadbe z dne 15. 5. 2023, zoper pristopljenega upnika C. d.d. in zoper direktorja D. D., zoper več sodnikov Višjega sodišču v Celju ter zoper predsednici Okrajnega in Okrožnega sodišča v Celju. Ne drži, da vložene kazenske ovadbe ne pomenijo ugovornega razloga po 55. členu ZIZ, ki preprečuje izvršbo, saj bi morala sodnica A. A. pred izdajo sklepa počakati na ugotovitve organa pregona. Sodbi P 90/2018 in Cp 258/2022 sta krivični, pristranski in protiustavni, ker sta posledici kaznivih dejanj. Tudi vknjižena služnost dosmrtnega stanovanja pomeni ugovorni razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče v sklepu o izvršbi ni določno navedlo izvršilnega naslova oziroma obeh sodb, na podlagi katerih je dovolilo izvršbo. Navedeno izrecno zahteva prvi odstavek 44. člena ZIZ, zato je sklicevanje na 40. člen ZIZ napačno, saj se nanaša na predlog o izvršbi. Sklep o izvršbi nima obvezne sestavine, kar pomeni, da sta obe sodbi krivi. Vztraja, da je nezakonito dovoljena tudi izvršba na denarna sredstva pri OPP, saj je od marca 2012 prejemnik denarne socialne pomoči, ki je v celoti izvzeta iz izvršbe. Vztraja tudi, da je sklep o pristopu k zadevi In 243/2015 brez zahteve upnika izveden protipravno. Glede obrazložitve pristopa je sodnica ostala na prepisu zakonske navedbe 171. člena ZIZ, vendar pa uporaba tega člena dejanskemu stanju ne ustreza. Pripojitev te zadeve k zadevi In 243/2015 je izvedena zavajajoče in nezakonito, saj v zadevi In 243/2015 sklep o ugotovitvi tržne vrednosti še ni pravnomočen, zato so vsi pristopi protizakoniti. Sodnica na te ugovorne navedbe pojasnila ni podala. Vztraja pri predlogu za odlog izvršbe. Navaja, da vložene in nerešene kazenske ovadbe zoper sodnico A. A. in druge sodnike predstavljajo druge posebno upravičene razloge, ki utemeljujejo odlog izvršbe. Sodnica A. A. je zgolj pavšalno navedla, da kazenske ovadbe niso razlog, ki bi utemeljeval odlog, zakaj je temu tako, pa ni obrazložila kljub temu, da je vse kazenske ovadbe prejela NPU, zaradi kazenskih ovadb pa sodnica nima pooblastila za odločanje. Odlog izvršbe utemeljuje tudi služnostna pravica dosmrtnega stanovanja v korist E. E., poleg tega je dolgovani znesek prenizek oziroma je očitno nesorazmeren z vrednostjo nepremičnine. Dolžnik dolga po vodilni in pristopljenih zadevah ne priznava. Glede na težek materialni položaj je jasno, da kakršnakoli privolitev v izbris služnosti ni mogoča. Pritožnik in imetnik služnostne pravice dosmrtnega stanovanja sta brezposelni osebi in prejemnika denarne socialne pomoči, zato bi takojšnja izvršba ogrozila njuno preživljanje, utrpela bi nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ki je večja od tiste, ki bi z odlogom nastala upniku, ker bi ostala brez strehe nad glavo. Sodnica je na CSD nezakonito pošiljala obvestila o izvršbah na nepremičnino. Z razgovorom na CSD v okviru vsiljene storitve prve socialne pomoči je skušala preprečiti pritožbo zoper sklep o cenitvi ter izsiliti poplačilo krivih sodb. Vse je skušala doseči, da ne bi prejel predhodno zaprošene izredne socialne pomoči za plačilo ogrevanja in drugih stanovanjskih stroškov, kar bi privedlo do novih izvršb. Sodnica je s posredovanjem CSD hotela izsiliti poplačilo dolgov iz izredne socialne pomoči. Zavrača upniku priznane stroške odgovora na ugovor, saj so vse navedbe upnika neresnične ter spisane z namenom, da zaščitijo lastno protizakonito upravljanje in protizakonite izvršbe. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in sklep o dovolitvi izvršbe razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne.

3.Upnik je v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predmet pritožbene presoje je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe in o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe ter odločitev, da mora dolžnik upniku povrniti stroške odgovora na ugovor.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da mora dolžnik v ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pravilno je obrazložilo tudi, da je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedeni v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Celju P 90/2018 z dne 11. 1. 2022 v zvezi s s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 258/2022 z dne 21. 9. 2022. Skladno z določbo 17. člena ZIZ izvršljiva sodna odločba predstavlja izvršilni naslov. Na izvršilni naslov je sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku v celoti vezano, zato ne more presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu. Namen izvršilnega postopka je namreč zgolj v realizaciji terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu. Zato pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik nasprotuje navedenima sodbama kot vsebinsko nepravilnima, krivičnima in nezakonitima, ne predstavljajo pravno pomembnih navedb v izvršilnem postopku in se pritožbeno sodišče zato do njih, razen zgoraj že navedenega, ne bo posebej opredeljevalo.

8.Pritožba sicer pravilno izpostavlja, da mora biti v skladu s prvim odstavkom 44. člena ZIZ v sklepu o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo, med drugim naveden tudi izvršilni naslov. Vendar pa pritožba spregleda, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo po upnikovem predlogu, v katerem je bil izvršilni naslov konkretno naveden, upnik pa ga je opremljenega s klavzulama pravnomočnosti in izvršljivosti k predlogu tudi priložil. V takem primeru je sestavni del sklepa o izvršbi tudi predlog za izvršbo,1 iz katerega je razvidna podlaga za dovolitev izvršbe (izvršilni naslov). Sodišče prve stopnje je zato pravilno obrazložilo, da dodatno citiranje izvršilnega naslova v samem sklepu o izvršbi ni bilo potrebno.

9.Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo tudi, da v zemljiški knjigi vpisana služnost stanovanja v korist tretjega ne preprečuje izvršbe na nepremičnini. Za dovolitev izvršbe namreč ta pravica ne predstavlja ovire.

10.Vložene kazenske ovadbe ne predstavljajo nobenega izmed pravno upoštevnih ugovornih razlogov po prvem odstavku 55. člena ZIZ, ki bi preprečeval izvršbo, kar je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje. Dejstvo vloženih in nerešenih kazenskih ovadb zoper sodnico samo po sebi tudi ne pomeni, da sodnica v zadevi ne bi smela opravljati nobenih procesnih dejanj in da so opravljena procesna dejanja v postopku zaradi tega nezakonita in brez pravnega učinka, kot to zmotno meni pritožnik. Kazenska ovadba še namreč ni dokaz, da je bilo v njej naznanjeno kaznivo dejanje v resnici tudi storjeno.

11.V pritožbi ponovno izpostavljene ugovorne navedbe, da dolžnik na svoj bančni račun prejema zgolj denarno socialno pomoč, tudi ne predstavljajo razloga, ki bi preprečeval izvršbo na denarna sredstva pri bankah. Kot je pravilno obrazloženo v izpodbijanem sklepu, je sodišče prve stopnje že v sklepu o dovolitvi izvršbe navedlo, da na prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen ZIZ) oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen ZIZ) pazijo banke pri izvrševanju sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti, dolžnik pa v ugovoru ni zatrjeval, niti tega ne trdi v pritožbi, da je do kršitve teh določb prišlo in da bi bili dolžniku rubljeni prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe.

12.Sodišče prve stopnje je ustrezno, sklicevaje se na 171. člen ZIZ, pojasnilo odločitev o pristopu te izvršilne zadeve k vodilni zadevi In 234/2015. 2 Ker skladno z drugim odstavkom 171. člena ZIZ k že začeti izvršbi na nepremičnino pristopi vsak upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, so pritožbene trditve o nezakonitosti pristopa predmetne zadeve k prej začeti izvršbi na isto nepremičnino neutemeljene. Dejstvo, da v vodilni zadevi In 243/2015 tržna vrednost nepremičnine še ni ugotovljena, za odločitev o pristopu ni relevantno.

13.Ob odločanju o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe je sodišče prve stopnje pravilno povzelo prvi odstavek 71. člena ZIZ in pravilno zaključilo, da dolžnik ni izkazal nastanka težko nadomestljive oziroma nenadomestljive škode, saj prodaja nepremičnine sama po sebi predstavlja redno posledico izvršbe na nepremičnino, posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, pa ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.

14.Sodišče prve stopnje je predlog za odlog izvršbe presojalo tudi po drugem odstavku 71. člena ZIZ, ki določa, da sme sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo tudi, če so za to podani posebno upravičeni razlogi, opredeljeni v navedenem odstavku.

15.V zvezi z v pritožbi ponovno izpostavljenimi trditvami o očitni nesorazmernosti med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine, ki je določena kot pogoj za odlog izvršbe po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da pri ugotavljanju nesorazmernosti ni mogoče izolirano upoštevati le terjatve iz posamezne izvršilne zadeve, temveč je potrebno upoštevati terjatve v vseh povezanih izvršilnih zadevah (vodilne in pristopljenih zadev). Očitnega nesorazmerja med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine tudi ni razumeti v smislu matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog v teh primerih utemeljen zgolj takrat, ko gre za izterjavo bagatelnih terjatev, 3 kar pa ni primer v tej zadevi. 4 Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pojasnilo, da je na CSD naslovilo poizvedbo o ogroženosti preživljanja dolžnika, kar sodišču nalaga 169. člen ZIZ, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče na CSD nezakonito pošiljalo obvestila o izvršbah.

16.Po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje dolžnik tudi ni izkazal kakšnega drugega posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ, saj vložene kazenske ovadbe zoper razpravljajočo sodnico, sodnico, ki je izdala izvršilni naslov, in višje sodnike ter vknjižena služnost stanovanja ne predstavljajo razloga za odlog izvršbe. V tem okviru je mogoče upoštevati le tak življenjsko izjemen dogodek (socialne, zdravstvene narave ipd.), ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogoča izpolnitev obveznosti. Zgolj s ponavljanjem pavšalnih navedb o izgubi doma in ogroženem preživljanju pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da predlog za odlog izvršbe tudi po tej določbi ni utemeljen, dolžnik ne more izpodbiti.

17.Po obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov ugovor in predlog za odlog izvršbe. Ker dolžnik z ugovorom ni uspel, se za pravilno izkaže tudi odločitev, da mora dolžnik upniku povrniti stroške odgovora na ugovor (peti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnik pritožbeno obrazloženo višine posameznih priznanih stroškov upnika ne izpodbija, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki pa ni pokazal kršitev Odvetniške tarife.

18.Ker se je pritožba izkazala za neutemeljeno, sodišče druge stopnje pa ni zasledilo tistih kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in izpodbijan sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

19.Upnik je obrazloženo odgovoril na pritožbo, zato mu mora dolžnik povrniti stroške odgovora na pritožbo, saj gre za izvršvo potrebne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je stroške odgovora na pritožbo odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), in sicer mu je priznalo 200 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT) in 4 točke na račun materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj torej 204 točke, kar ob vrednosti ene odvetniške točke v znesku 0,60 EUR znaša 122,40 EUR. Tako odmerjene stroške odgovora na pritožbo mora dolžnik povrniti upniku v roku 8 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje.

-------------------------------

1Takšno je tudi stališče sodne prakse, prim. npr. VSC sklep I Ip 85/2018 z dne 11. 4. 2018, VSC sklep II Ip 422/2017 z dne 10. 1. 2018, VSM sodba I Ip 351/2014 z dne 4. 7. 2014 in druge.

2V prvem odstavku 171. člena ZIZ je določeno, da po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino, v drugem odstavku 171. člena ZIZ pa, da upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi.

3Prim. npr. sklepa VSL II Ip 675/2022 in I Ip 1487/2022 in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZIZ z dne 26. 10. 2017, EPA 2321/VII, stran 119.

4Seštevek zgolj glavničnih terjatev brez pripadkov (stroškov in obresti) v vodilni in pristopljenih zadevah pokaže, da ne gre za zelo nizek oziroma minimalen znesek.