Jedro

Sosporniška intervencija je urejena za primere, ko bi imel intevenient, če bi bil tožen, položaj enotnega sosopornika, in sicer zato, ker vsi enotni sosporniki niso vedno nujni sposporniki. Ravno za tak primer gre. Pritožnik ni tožena stranka, kar je v dispoziciji tožnice. Ker pa se bo, kot rečeno, sodna odločba nanašala na njega, saj je avtor članka, katerega odstranitev se zahteva in za katerega se terja opravičilo zaradi zatrjevane neresničnosti in posega v tožničine pravice, mora imeti možnost v postopku sodelovati na toženi strani kot njen intervenient.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na strani tožene stranke dovoli intervencija dr. A. A.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A. za intervencijo na strani toženke.

2.Predlagatelj stranske intervencije A. A. (v nadaljevanju tudi predlagatelj oz. pritožnik) je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču primarno predlaga, da zavrže tožbo, podredno da odloči, da je on druga tožena stranka oz. da se mu prizna status stranskega intervenienta, sicer pa naj se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v obravnavo sodišču prve stopnje. Kot bistveno v sicer obsežnejši pritožbi vztraja pri stališču, da je sam kot avtor in lastnik spornega članka edina prava tožena stranka, podredno pa, da je dodatna druga tožena stranka (sospornik). Avtorsko delo in njegova objava v javnem mediju sta neločljiva pravna celota. Opisuje, kako je prišlo do objave njegovega avtorskega literarnega dela (spornega članka) in da je on kot avtor odgovoren za njegovo vsebino, s predmetno tožbo pa se v to posega.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam. Predlaga tudi kaznovanje predlagatelja zaradi žaljivih pritožbenih navedb o sodišču. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Predlagatelj je vložil še odgovor na odgovor na pritožbo, ki pa ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj ZPP ne predvideva vložitve in obravnave te dodatne vloge v pritožbenem postopku.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Tožnica v tej pravdi zahteva odstranitev spletnega članka (podredno: odstranitev zgolj enega odstavka tega članka) in javno opravičilo od toženke, ki je izdajateljica spletnega medija, v katerem je bil objavljen sporni članek. Trdi, da sporni članek vsebuje zanjo žaljive in neresnične navedbe, z objavo pa je bilo protipravno poseženo v njene osebnostne pravice, v njeno čast in dobro ime. Predlagatelj stranske intervencije je avtor spornega članka.

7.Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitev določb pravdnega postopka, ker pritožniku ni vročalo vlog tožeče in tožene stranke, ki so prispele od njegove priglasitve stranske intervencije dalje. V ZPP ni nikjer posebej določeno, da bi imel predlagatelj stranske intervencije pravico odgovoriti na navedbe pravdnih strank o njegovem predlogu.

8.Napačna pa je ocena sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal pravnega interesa za sodelovanje v predmetnem pravdnem postopku (1. odst. 199. čl. ZPP).

9.Ni sporno, da je avtor članka, katerega odstranitev zahteva tožnica od toženke, ter njeno opravičilo zaradi njegove objave, pritožnik, saj to tožnica navaja že v tožbi. Po določbi 1. odst. 202. čl. ZPP lahko kot intervenient vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. čl. ZPP). Evidentno je, da se bo sodna odločba za umik tožnikovega avtorskega dela in opravičilo zaradi slednjega nanašala (neposredno) tudi nanj. Zadevala bo njegovo avtorsko delo

, presojala se bo (ne)resničnost in žaljivost njegovega dela.

10.Sosporniška intervencija je urejena za primere, ko bi imel intevenient, če bi bil tožen, položaj enotnega sosopornika, in sicer zato, ker vsi enotni sosporniki niso vedno nujni sposporniki.

Ravno za tak primer gre. Pritožnik ni tožena stranka, kar je v dispoziciji tožnice. Ker pa se bo, kot rečeno, sodna odločba nanašala na njega, saj je avtor članka, katerega odstranitev se zahteva in za katerega se terja opravičilo zaradi zatrjevane neresničnosti in posega v tožničine pravice, mora imeti možnost v postopku sodelovati na toženi strani kot njen intervenient.

11.Druge pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik ne utemeljuje svojega intervencijskega interesa za sodelovanje v postopku na strani toženke, niso bile pravno odločilne za odločanje o njegovi pritožbi, zato se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje.(1. odst. 360. čl. ZPP).

12.Pritožbi je bilo na podlagi povedanega treba ugoditi in sklep spremeniti tako, da se intervencija pritožnika na strani tožene stranke dovoli (3. tč. 365. čl. ZPP).

13.O tožničinem predlogu za denarno kaznovanje pritožnika bo odločalo sodišče prve stopnje, le opomniti gre, da je disciplinsko pooblastilo iz 109. čl. v zvezi z 11. čl. ZPP izvirna pristojnost sodišča in ne pravno sredstvo oz. dispozicija stranke.

14.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo o stroških vsega postopka (1. odst. 151. čl. čl. ZPP).

-------------------------------

1Avtorsko delo je odraz, emanacija človekove osebnosti; je del osebne sfere in osebnost sama. Glej Trampuž M., Avtorsko pravo, Cankarjeva založba, Ljubljana 2000, str. 128, kjer navaja Trstenjaka.

2Glej Ude L. v. Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, 2. knjiga, Ljubljana, 2006, str. 278-279.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11, 109, 196, 199, 199/1, 202, 202/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.