Jedro

Iz dolžnikovih ugovornih navedb izhaja, da priznava poslovno razmerje z upnikom in pozna vsebino upnikovega zahtevka, zato bi moral konkretneje obrazložiti, zakaj je terjatev sporna in zakaj je ne želi poravnati brez dogovora, oziroma pojasniti, ali je terjatev sploh sporna, glede na to, da jo želi kompenzirati. Dolžnikove trditve, s katerimi je nasprotoval upnikovi terjatvi, so torej pomanjkljive in presplošne ter kot take ne omogočajo zaključka, da bi, če bi se izkazale za resnične, lahko imele za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka upnika (v pravdnem postopku).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi z dne 2. 7. 2019 in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2. Proti sklepu se pravočasno pritožuje upnik in navaja, da je dobavo blaga ustavil septembra 2019 zaradi neplačanih obveznosti. Dolžnika je večkrat pozival k plačilu, dolžnik pa je poplačilo obljubil v celoti in terjatve ni izpodbijal v nobenem delu. To je jasno razvidno iz priloge in nikjer ni govora o kakšnih kompenzacijah. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se izvršilni postopek nadaljuje do poplačila celotne terjatve, nastali stroški pa se naložijo v plačilo dolžniku.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Po drugem odstavku 53. člena ter prvem in drugem odstavku 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična. Če dolžnik ne izpolni zahteve za uveljavljanje pravno pomembnih dejstev ali zanje ne predlaga dokazov, se šteje, da je ugovor neobrazložen in s tem tudi neutemeljen. Na to posledico je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku sklepa o izvršbi.

6. Upnik v pritožbi uveljavlja le dejstva, s katerimi izpodbija utemeljenost dolžnikovih ugovornih trditev, kar pa je v tej fazi postopka pravno nepomembno. Izvršilno sodišče namreč ne more presojati utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb, preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo še po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ in ob tem ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika materialnopravno zmotno ocenilo kot obrazložen.

7. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da terjatvi ugovarja po temelju in izračunu, da med strankama že dlje časa poteka poslovno sodelovanje, da so izdane fakture sporne in da jih ne želi poravnati brez dogovora oziroma jih želi kompenzirati ter da je bilo med strankama več pogovorov glede tega, pa dogovor do sedaj ni bil dosežen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tak ugovor presplošen. Sicer je Ustavno sodišče v odločbi št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 postavilo negativno definicijo obrazloženega ugovora – kot neobrazložen ugovor je šteti le ugovor, ki ne vsebuje prav nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami, vendar pa to še ne pomeni, da na dolžniku ni breme konkretizacije ugovora (ugovornih navedb) v primerih, kot je obravnavani. Iz dolžnikovih ugovornih navedb namreč izhaja, da priznava poslovno razmerje z upnikom in pozna vsebino upnikovega zahtevka, zato bi moral konkretneje obrazložiti, zakaj je terjatev sporna in zakaj je ne želi poravnati brez dogovora, oziroma pojasniti, ali je terjatev sploh sporna, glede na to, da jo želi kompenzirati. Dolžnikove trditve, s katerimi je nasprotoval upnikovi terjatvi, so torej pomanjkljive in presplošne ter kot take ne omogočajo zaključka, da bi, če bi se izkazale za resnične, lahko imele za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka upnika (v pravdnem postopku). Po presoji pritožbenega sodišča je ugovor že iz tega razloga neobrazložen, takšen ugovor pa se zavrne (prim. peti odstavek 62. člena ZIZ).

8. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi upnika ugodilo in sklep spremenilo tako, da je dolžnikov ugovor zavrnilo.