17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A-A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1664/2000 z dne 20. 3. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je z izpodbijano sodbo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku delno ugodilo, in sicer tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke (sedaj ustavne pritožnice) v celoti zavrnilo.

2.Pritožnica izpodbijani sodbi očita kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave in načela prepovedi retroaktivnosti iz 155. člena Ustave. Zatrjuje, da je zaradi nerazumno dolgotrajnega sodnega postopka izgubila pravico do revizije, saj je prišlo do uveljavitve novega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP), po katerem revizije ne more več vložiti. Dolgotrajnost postopka je imela za posledico tudi, da je morala plačevati najemnino, ki ji je sicer ne bi bilo treba plačevati. Pritožbenemu sodišču očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je sprejelo stališče, da niti določba 210. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR) niti določba 183. člena ZOR nista pravni podlagi njenega tožbenega zahtevka, saj bi drugačno stališče imelo za posledico, da bi uživala dvojno pravno varstvo. Ravno tako naj bi bilo nepravilno stališče pritožbenega sodišča, ki ga je sprejelo v zvezi z vračilom lastne udeležbe.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.V zvezi z očitkom pritožnice, da je zaradi uveljavitve novega ZPP izgubila pravico do revizije, Ustavno sodišče pojasnjuje, da je že odločilo, da ni v neskladju z Ustavo, da je novi ZPP pogoje za dopustnost revizije postrožil, in da se novi zakon po prehodni določbi prvega odstavka 498. člena ZPP uporablja tudi glede postopkov, ki so se začeli še pred njegovo uveljavitvijo, če je bila prvostopenjska sodba izdana po njegovi uveljavitvi (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Uradni list RS, št. 83/02 in OdlUS XI, 166). Sodba sodišča prve stopnje je bila v tej zadevi izdana dne 9. 5. 2000, ZPP pa je začel veljati 14. 7. 1999.

5.Pritožnica sicer z navedbo o nerazumni dolgotrajnosti postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave, vendar tega očitka z ničemer ne utemelji, zato ga ni mogoče preizkusiti.

6.Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) je ustavno procesno jamstvo, katere kršitve ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je sodna odločba po vsebini napačna. Navedba, da je kršitev te pravice izkazana že s tem, da je bil (domnevno) v pritožničino škodo napačno uporabljen zakon, za utemeljitev kršitve te pravice ne zadošča. V okviru 22. člena Ustave lahko Ustavno sodišče preizkuša tudi, ali ni morda odločitev sodišča tako očitno napačna ali brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno, vendar za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Odločitev sodišča je ustrezno in razumljivo obrazložena in temelji na metodah razlage, ki jih priznava pravna znanost.

7.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa jo je zavrglo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger