Jedro

Sklep o izvršbi je postal pravnomočen pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, zato je treba v izreku sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka odločiti tudi o obsegu nadaljevanja postopka izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se v delu, v katerem se nanaša na 1. in 3. točko izreka sklepa, delno ugodi in se sklep: v 1. točki izreka razveljavi, kolikor se nadaljevanje prekinjenega postopka nanaša na postopek izvršbe zaradi izterjave terjatve, ki presega terjatev iz 2. točke izreka, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v 3. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zoper 1. točko izreka sklepa zavrne in se sklep v nerazveljavljenem delu te točke izreka potrdi.

III. Pritožba se v delu, v katerem se nanaša na 2. točko izreka sklepa, zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek, prekinjen 8. 5. 2012, nadaljevalo z dnem 4. 1. 2013 (1. točka izreka sklepa). Sklep o izvršbi z dne 27. 1. 2012 je razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba zaradi izterjave glavnice v skupnem znesku 1.564,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 1. 2012, ter sklenilo, da bo o tem delu zahtevka in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu (2. točka izreka sklepa). V ostalem je ugovor dolžnika zavrnilo (3. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. V pritožbi sicer predlaga razveljavitev 2. in 3. točke sklepa, iz vsebine pritožbe pa je razvidno, da sklep izpodbija v celoti. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka sklepa v celoti ugodilo dolžnikovemu ugovoru. Sklicuje se na pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu v zadevi 734/2012 z dne 12. 12. 2012 v zvezi s sklepom z dne 5. 12. 2012, sklep pa je postal pravnomočen 4. 1. 2013. Sodišče ni upoštevalo, da pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave pomeni izvršilni naslov za ugotovljeno terjatev, ki je prav tako predmet te izvršbe. Terjatev je bila v postopku prisilne poravnave v celoti priznana in ugotovljena kot navadna terjatev ter s sklepom o prisilni poravnavi utesnjena skladno z deleži, roki in obrestmi prisilne poravnave. Sodišče ne bi smelo vnovič odločiti o terjatvi, o kateri je bilo že odločeno v okviru prisilne poravnave (pravilo ne bis in idem). Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov z dne 14. 8. 2013 in 27. 1. 2012 ter ustavitev izvršilnega postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni dovoljena.

4. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi nepravilno obravnavalo kot ugovor zoper kondemnatorni del sklepa v celoti. Dolžnik je namreč v ugovoru izrecno navedel, da terjatvi ugovarja delno, kolikor se nanaša na znesek 1.564,25 EUR, in je tudi le glede tega zneska predlagal odločitev v skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju) ZIZ. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage za odločitev o zavrnitvi dolžnikovega ugovora v ostalem delu, ker ugovor v tem delu sploh ni bil vložen. V pritožbi dolžnik navaja, da je sodišče njegovemu ugovoru v 2. točki izreka sklepa ugodilo v celoti, kar višje sodišče šteje kot izpodbijanje odločitve v 3. točki izreka, in je glede na prej navedeno pritožbi v tem delu ugodilo in sklep v 3. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Razveljavitev odločitve v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa pomeni, da je sklep o izvršbi (ki poleg izreka o dovolitvi izvršbe vsebuje tudi izrek o naložitvi plačila terjatve) z iztekom roka za ugovor postal v tem obsegu (znesek 21.645,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) pravnomočen pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave (sklep o izvršbi je bil dolžniku vročen 1. 2. 2012, rok za ugovor je iztekel 9. 2. 2012, torej je 10. 2. 2012 nastopila pravnomočnost).

6. Ob takšnem stanju zadeve je treba v izreku sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka (1. točka izreka izpodbijanega sklepa) odločiti tudi o obsegu nadaljevanja postopka izvršbe v skladu z določbo 216. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Odločitev, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, pomeni (poleg procesnega nadaljevanja) nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka zaradi izterjave terjatve, glede katere je postal sklep o izvršbi pravnomočen, v celoti (2. točka 216. člena ZFPPIPP), za takšno odločitev pa bi moralo sodišče v obrazložitvi sklepa navesti razloge. V tem delu je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj o odločilnih dejstvih glede nadaljevanja izvršilnega postopka po pravnomočnem sklepu o izvršbi, glede na pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave, izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov.

7. Višje sodišče je glede na navedeno ugodilo pritožbi zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa, kolikor se nanaša na nadaljevanje postopka izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve po pravnomočnem sklepu o izvršbi, in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče v skladu z 216. členom ZFPPIPP presodi, v kakšnem obsegu se predmetni postopek lahko nadaljuje.

8. Preostali, nerazveljavljeni del 1. točke izreka sklepa, pa pomeni le procesno nadaljevanje postopka zato, da se odpravi ovira za odločanje o delnem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Odločitev je pravilna, pritožnik pa tudi ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi jo lahko izpodbil. Višje sodišče je zato v tem delu pritožbo zavrnilo ter sklep v nerazveljavljenem delu 1. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritožba zoper 2. točko izreka sklepa ni dovoljena, ker dolžnik zanjo nima pravnega interesa, ki je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo pritožbe (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v delu, v katerem mu je naloženo plačilo terjatve, obrazložen, v skladu z določbo 62. člena ZIZ nima druge možnosti kot razveljaviti dovolilni del sklepa o izvršbi (in o določitvi izvršitelja), postopek pa se nadaljuje pred pristojnim sodiščem kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To je edini zakonsko dopusten način ugoditve ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi in zato je šteti, da dolžnik ugodnejše odločitve v izvršilnem postopku ne more doseči. Učinek pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave bo predmet obravnave v nadaljnjem pravdnem postopku.

11. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo v delu, v katerem se nanaša na 2. točko izreka izpodbijanega sklepa, zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).