Jedro

Glede na navedeno je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bil obsojenec kljub obljubi, ki jo je dal Probacijski enoti, popolnoma pasiven, z izvajalsko organizacijo se ni dogovoril za opravljanje dela v splošno korist in ni prinesel potrjenega napotitvenega obrazca, prav tako se na pozive Probacijske enote sploh več ni oglašal.

Izrek

I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenec je dolžan plačati 30,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom II Kr 59587/2021 z dne 20. 11. 2023 sklenilo, da se obsojencu A. A. na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru II K 59587/2021 z dne 17. 5. 2022, pravnomočna 5. 7. 2022, izvrši kazen šest mesecev zapora v obsegu neopravljenega dela v splošno korist. 2. Zoper sklep se je pritožil obsojeni smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in mu omogoči opravljanje dela v splošno korist. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obsojeni v laični pritožbi navaja, da ves ta čas ni bil pasiven, ampak je delal v tujini, od 1. 4. 2023 pri družbi L d. o. o., za kar prilaga A1 obrazce in pogodbo o zaposlitvi. Ker je delal v tujini, ni mogel biti ves čas prisoten in dosegljiv ter se redno odzivati na vabila Probacijske enote. V Slovenijo je prihajal samo čez vikend in na dela proste dneve. Poskrbeti mora za preživljanje sina in ne more biti brez zaposlitve. V nadaljevanju navaja, da si je sam uredil delo pri Nogometnem klubu, za kar prilaga potrdilo o dogovoru in potrdilo delodajalca, da je s tem seznanjen. Predvideva, da bo delo končal do 5. 7. 2025. 5. S pritožbenimi navajanji se ni mogoče strinjati. Po pregledu kazenskega spisa pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa v točkah 2 in 4, da je obsojenec kljub večkratnim pozivom Probacijske enote (Probacijska enota), da vstopi v kontakt z izvajalsko organizacijo in se dogovori za opravljanje dela, ostal popolnoma pasiven. Obsojenec sicer navaja, da je ves ta čas delal v tujini in bo delo v splošno korist opravil v roku treh let po pravnomočnosti sodbe, to je do 5. 7. 2025. Vendar pri tem ni prezreti, da je bil večkrat opozorjen na dolžnosti, pravice in obveznosti v zvezi s pravnomočno kazensko sodbo in da se ni odzval na več klicev in SMS sporočil Probacijske enote v septembru in oktobru 2022. Nato je po pozivu Probacijske enote 25. 10. 2022 obljubil, da bo izvajalsko organizacijo kontaktiral, česar pa ni storil. Probacijska enota je nato obsojenca v novembru 2022 in decembru 2022 ponovno pozivala, da z izvajalsko organizacijo sklene dogovor o opravljanju dela. V novembru 2022 je obsojenec povedal, da se z izvajalsko organizacijo še ni dogovoril za razgovor, ker še vedno dela v tujini. V decembru 2022 je obsojenec navajal, da je v fazi menjave zaposlitve, novo delovno mesto pa naj bi mu dopuščalo opravljanje dela v splošno korist. Nato je Probacijska enota 16. 12. 2022 obsojencu posredovala SMS sporočilo, v katerem ga je ponovno pozivala k sodelovanju in k izjasnitvi glede zadržkov pri opravljanju obveznosti, a odgovora s strani obsojenca ni prejela. Obsojenca so nato večkrat klicali po telefonu in je bil nedosegljiv, nato pa so mu dne 22. 12. 2022 poslali poziv, da se 16. 1. 2023 zglasi na Probacijski enoti, česar prav tako ni storil. Glede na navedeno je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bil obsojenec kljub obljubi, ki jo je dal Probacijski enoti, popolnoma pasiven, z izvajalsko organizacijo se ni dogovoril za opravljanje dela v splošno korist in ni prinesel potrjenega napotitvenega obrazca, prav tako se na pozive Probacijske enote sploh več ni oglašal. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da je vzrok pasivnosti v izključni krivdi obsojenca, in sicer v njegovem nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja, njegovih posledic ter nespoštovanja pravnomočne obsodilne sodbe oziroma izrečene kazenske sankcije. Pritožbeno sodišče ne more zaobiti dejstva obsojenčevega ignorantskega odnosa do več pozivov (ko je v nekem obdobju bil celo popolnoma nedosegljiv) in sploh izostanka primerne komunikacije v razmerju do Probacijske enote, kot se pričakuje od odrasle in poslovno sposobne osebe, ki je bila pravnomočno spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja.

6. Obsojenčevo pojasnjevanje, da je bil v tem času zaposlen pri družbi L d. o. o. in na delu v tujini ter da mora skrbeti za preživljanje sina, ne more omajati pravilne ocene sodišča prve stopnje o obsojenčevem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic. Vse navedene okoliščine namreč niso opravičilo za neizpolnjevanje obveznosti po pravnomočni kazenski sodbi, saj bi sicer nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist izgubila smisel, ker je to izgovor za pasivnost večine obsojencev. Obsojenec se mora zavedati, da mu je sodišče naklonilo zaupanje, da bo tudi z delom v splošno korist izvršena zaporna kazen ter da bo tudi na ta način dosežen smoter kaznovanja, kar pa se je v obravnavani zadevi izkazalo kot nesprejemljivo.

7. Obsojenec pa ne more uspeti niti z navajanjem, da sedaj sklenjen dogovor o opravljanju dela z Nogometnim klubom dokazuje, da ni ostal popolnoma pasiven. Obsojenec je namreč dogovor o delu sklenil po izdaji izpodbijanega sklepa, potem ko je sodišče prve stopnje brez dvoma ugotovilo popolno pasivnost obsojenca, njegovo neodgovorno ravnanje v odnosu do Probacijske enote ter nespoštovanje odločitve sodišča, da lahko opravi delo v splošno korist namesto prestajanja zaporne kazni.

8. Po obrazloženem se tako odločitev sodišča prve stopnje izkaže kot pravilna in v skladu z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1, zato je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenca kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Obsojenec s pritožbo ni uspel, zato mora po določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP, plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR po tarifni št. 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), kot strošek pritožbenega postopka, ki bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.