Jedro

Sodišče prve stopnje je povsem neobrazloženo zakonitega dediča in RS kot upnika štelo kot enotna in nujna sospornika. Dejstvo ali je A. A. dedinja po pokojnem, namreč vpliva na velikost dednega deleža dediča, ne vpliva pa na pravico RS, da doseže izročitev premoženja na podlagi omejitve dedovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. točki sklepa črta besedna zveza: "in izločitvenemu upniku Republiki Sloveniji, Gregorčičeva 20, Ljubljana, matična številka 5854814000,".

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom udeleženko zapuščinskega postopka A. A. napotilo na pravdo, v kateri naj s tožbo proti dediču - zapustnikovemu sinu in izločitvenemu upniku - Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) uveljavi zahtevek, da je bila v času smrti zapustnika njegova zunajzakonska partnerka in je s tem zakonita dedinja v tem zapuščinskem postopku (I. točka izreka). Predmetno tožbo je dolžna vložiti v roku 30 dni in o tem obvestiti sodišče. Zapuščinsko sodišče pa je do takrat prekinilo zapuščinski postopke in se bo slednji nadaljeval po končani pravdi oziroma v kolikor A. A. v postavljenem roku ne bo vložila tožbe (II., III. in V. izreka). V VI. in VII. točki izreka sodišče prve stopnje ponavlja III. točko izreka.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje RS. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno udeleženko A. A. napotilo na pravdni postopek oziroma, da mora tožbo vložiti tudi zoper RS, slednja namreč njenemu zahtevku po priznanju dedne pravice ni nasprotovala, z dedičem pa tudi nista nujna in enotna sospornika. Takšna obrazložitev sodišča prve stopnje je nerazumljiva in nasprotuje samemu sebi in razlogom sklepa, ki jih je navedlo sodišče. Omejitev dedovanja ima namreč prednost pred samim dedovanjem in tako tudi velikost dednih deležev na omejitev dedovanja ne vpliva. V skladu s 128. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) se namreč dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in RS odstrani iz izreka sklepa sodišča prve stopnje, kot osebo, zoper katero mora udeleženka postopka vložiti tožbo.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

5.Pregled zadeve pokaže, da je v predmetnem postopku RS, ki je pokojnemu nudila pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, predlagala omejitev dedovanja v skladu s 128. členom ZD.

6.Sodišče prve stopnje je povsem neobrazloženo zakonitega dediča in RS kot upnika štelo kot enotna in nujna sospornika. Dejstvo ali je A. A. dedinja po pokojnem, namreč vpliva na velikost dednega deleža dediča, ne vpliva pa na pravico RS, da doseže izročitev premoženja na podlagi omejitve dedovanja. Tako pravica do omejitve dedovanja po 128. členu ZD nima nikakršne veze z dejstvom kdo je dedič po pokojnem, ampak vpliva na obseg premoženja, ki bo predmet dedovanja. Pravica RS pa v predmetnem postopku ni sporna. RS ni dedič po pokojnem in je poplačilo v skladu s 128. členom ZD povsem neodvisna od dedičev, ki uveljavljajo svojo dedno pravico, zato o nujnem oz. enotnem sosporništvu ne moremo govoriti.

7.Glede na obrazloženo, ker je sodišče prve stopnje zmotno napotilo udeleženko postopka, da vloži tožbo za uveljavitev svoje dedne pravice tudi zoper upnika RS, je sodišče druge stopnje pritožbi RS ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da mora udeleženka A. A. uveljavljati svoj zahtevek samo zoper zakonitega dediča (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

(1) Prvi odstavek 128. člena ZD: Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 128

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.