Jedro

Zakonodajalec je uredil prehodno obdobje prenosa pristojnosti za odločanje o stikih z otroci tako, da se začeti postopki končajo pred centri za socialno delo, o pritožbah pa odloča ministrstvo, pristojno za družino. Zato o zakonitosti dokončnih upravnih odločb tudi v prehodnem obdobju odloča upravno in ne okrožno sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka) je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 26.2.2004 in naložilo toženi stranki, da zadevo takoj po pravnomočnosti sodbe odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani; z izpodbijanim sklepom (2. točka izreka) pa je sodišče prve stopnje tožnico oprostilo plačila sodnih taks. Z odpravljeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo M.P. z dne 24.10.2003, s katero je prvostopni organ odločil o stikih Ž.D. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) s hčerko S. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da odločbi organa prve stopnje in tožene stranke temeljita na določbi 1. odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki pa jo je Ustavno sodišče Republike Slovenije dne 23.4.2003 razveljavilo, razveljavitev pa začne učinkovati po poteku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Razveljavitev je začela učinkovati 9.5.2004. Posledice razveljavitve zakonske določbe ureja 44. člen Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), po kateri se razveljavljena določba zakona ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo. Upoštevalo pa je tudi določbe ZZZDR-C, ki je pričel veljati 1.5.2004. S tem zakonom je zakonodajalec v skladu z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije uredil pristojnost za odločanje v zadevah, ki so bile v pristojnosti centra za socialno delo in o katerih sedaj odloča okrožno sodišče. Tako je tudi za odločanje o stikih po 106. členu ZZZDR pristojno sedaj okrožno sodišče in posledično tudi ni več upravnega spora, o katerem odloča upravno sodišče. Ker določbe 1. odstavka 106. člena ZZZDR ni mogoče uporabiti, upravno sodišče ni samo meritorno odločalo o stvari. Zato je zadevo vrnilo toženi stranki, da ob smiselni uporabi 250. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) po uradni dolžnosti odpravi prvostopenjsko odločbo in pošlje zadevo pristojnemu okrožnemu sodišču. Takšna odločitev je tudi skladna s prehodno določbo 39. člena ZZZDR-C. Določbo 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C je namreč treba razlagati v skladu z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije in določbo 44. člena ZUstS. Z metodo sklepanja po podobnosti je zato treba šteti, da se tudi v primeru, če upravno sodišče odpravi drugostopenjsko odločbo, postopek lahko nadaljuje pred okrožnim sodiščem - tudi zaradi tega, ker je zakonodajalec pristojnost za odločanje o stikih izrecno dodelil sodiščem splošne pristojnosti.

V pritožbi prizadeta stranka navaja, da se že tri leta bori za stike z otrokom in da že skoraj leto dni ni imel normalnega stika s hčerko. Podrobneje navaja, kako so ti stiki potekali in smiselno predlaga zavrnitev tožbe.

V odgovoru na pritožbo je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe, ker so vsebinske navedbe nepomembne za odločanje o pristojnem organu za rešitev obravnavane zadeve.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi ni pravilna. Sodišču prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča namreč ni bilo treba zaradi prenešene pristojnosti za odločanje o stikih staršev z otroci s centrov za socialno delo na okrožna sodišča odpraviti odločbo tožene stranke z napotilom, da po uradni dolžnosti odpravi tudi prvostopno upravno odločbo.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojo odločbo, št. U-I-312/00-40 z dne 23.4.2003 (Uradni list RS, št. 42/03) res razveljavilo določbo 1. odstavka 106. člena ZZZDR, kot to navaja sodišče prve stopnje, vendar z odložilnim rokom enega leta.

Razveljavitev te določbe je tako začela učinkovati po poteku enega leta od dneva objave odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije, torej šele 9.5.2004. Preden je navedena razveljavitev začela učinkovati, je bila sprejeta novela ZZZDR-C, ki je začela veljati 1.5.2004. Pritožbeno sodišče meni, da je v obravnavani zadevi ključno vprašanje, kako je treba pravilno uporabiti prehodne določbe ZZZDR-C, saj je zakonodajalec uskladil sporno določbo 1. odstavka 106. člena ZZZDR z Ustavo Republike Slovenije, še preden je začela učinkovati odločba ustavnega sodišča. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-312/00-40 zapisalo, da je v skladu z določbo 43. člena ZUstS razveljavilo z odložilnim rokom določbo 1. odstavka 106. člena ZZZDR zato, ker bi takojšnja razveljavitev te določbe pomenila, da pravice otrok ne bi bile ustrezno zavarovane. Glede na določbo 1. člena ZPP bi postalo takoj za vse zadeve, o katerih se odloča o stikih staršev z otrokom pred centri za socialno delo, pristojno sodišče. Ker pa je treba upoštevati, da sodišča niso vnaprej pripravljena na reševanje takšnih zadev na način, ki bi omogočal zagotovitev učinkovitega sodnega varstva pravic otrok, pa tudi zato, da bo zakonodajalec z ustreznimi prehodnimi določbami uredil, na kakšen način se bodo dokončali tekoči postopki, je bil določen enoletni odložitveni rok.

Zakonodajalec je v prehodni določbi 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C določil, da se vsi začeti postopki dokončajo pred centri za socialno delo, o pritožbah pa da odloča ministrstvo, pristojno za družino. S prehodnimi določbami 39. člena ZZZDR-C sicer res ni izrecno določena pristojnost upravnega sodišča za presojo dokončnih odločb ministrstva, pristojnega za družino, izdanih na podlagi navedenih prehodnih določb, vendar pa ta izhaja že iz določbe 2. odstavka 1. člena ZUS, po kateri odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajajo državni organi, upravno sodišče v upravnem sporu.

Rešitev prehodnega obdobja je tudi v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi z rokom. Če pa bi zakonodajalec rok zamudil, bi lahko prišlo do učinkovanja odločbe ustavnega sodišča in pravnih posledic po 44. členu ZUstS, kar pa je zakonodajalec preprečil. Zato po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo določbe 44. člena ZUstS.

V obravnavanem primeru se je upravni postopek začel pred uveljavitvijo ZZZDR-C ter se je v smislu 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C končal z dokončnostjo odločbe ministrstva, pristojnega za družino. Zato je glede na prehodno ureditev za presojo zakonitosti v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe tožene stranke pristojno upravno sodišče, ne pa okrožno sodišče. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 44. člena ZUstS, ni odločalo o zadevi, za katero je bilo stvarno pristojno. Zaradi kršitve 9. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 1. člena ZUS je zato bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (2. odstavek 72. člena ZUS). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje (1. točka izreka sodbe in sklepa) in zadevo vrnilo temu sodišču, da opravi nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odločiti o tožbi po vsebini.