Jedro

Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana odločba spremeni tako, da se na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških postopek o prekršku zoper storilca A. A., da naj bi bil odgovoren za prekršek, ker je kot organizator izvedel neprijavljen javni shod, uperjen proti vladi RS, ki se je začel 2. 10. 2020 ob 19.00 uri na Prešernovem trgu 1 v Ljubljani, na katerem se je zbralo približno 800 udeležencev; shod je pod kršiteljevim vodstvom in skladno z njegovim programom potekal tako, da je po megafonu udeležence nagovoril s pozdravom, nadaljeval, da „strahovlado“ vedno znova razočarajo, ker se pojavijo na Prešernovem trgu, postavil vprašanje predsedniku Republike, ali ga ni nič sram, povedal, da vsi vedo, zakaj so se zbrali na Prešernovem trgu, Vlada pa vsak teden daje nove in nove razloge, zakaj je treba nadaljevati z uporom proti njej, pri čemer je dejal „kradejo kjer se da krast, privatizirajo, pritiskajo, kjer se da pritiskat«; seznanil udeležence. da se je »Vlada ta teden spravla na zdravstvo, saj nameravajo privatizirati javno zdravstvo v Sloveniji«, se zahvalil udeležencem za prisotnost, jih pozval, da se premaknejo pred Ministrstvo za zdravje, jim povedal, da jih bodo po ulicah popeljali mladi iz ... organizacije (...), in potem s Prešernovega trga v koloni z udeležencu shoda odšel po Čopovi ulici, na Slovensko cesto in naprej na Štefanovo ulico, kjer se je ustavil na vozišču Štefanove ulice pred stavbo Ministrstva za zdravje, po ozvočenju nagovoril udeležence, da se je na omenjenem ministrstvu pojavil zelo nevaren virus imenovan „Janšizem 2020“, ki je letos izbruhnil na polno, medtem pa je nekaj udeležencev shoda s trakom zavezalo vhodna vrata v stavbo Ministrstva za zdravje, kršitelj je nato megafon podal B. B., ki je v imenu sindikata ... prebrala nekaj izjav, nakar je kršitelj udeležence pozval, da naj z njim odidejo po Beethovnovi ulici in naprej po Šubičevi ulici do Državnega zbora, kjer so se ustavili na vozišču Šubičeve ulice, sledil je kršiteljev ugovor, ki ga spremljalo vzklikanje „Ulice so naše“ in „Vlada pada“, potem pa je kršitelj napovedal govor D. D., ki je spregovoril o razmerah v zdravstvu in o namerah Vlade na področju zdravstva, nato je sledil kršiteljev poziv udeležencem k prižigu majhnih plamenov upora, pri čemer so udeleženci prižgali svečke in kresničke ter slednje po kršiteljevem navodilu mimo in preko policistov odvrgli na pločnik pred vhod v Državni zbor, nato se je kršitelj zahvalil udeležencem shoda in jih pozval, da naj se 9. 10. 2020 ponovno udeležijo shoda z izhodiščem na Prešernovem trgu; kršiteljeva ravnanja pa spadajo med dejanja organizatorja javnega shoda, kot ga v 4. členu določa ZJZ, saj je javni shod načrtoval, organiziral, vodil, oglaševal in razglašal na svojem javno dostopnem uporabniškem profilu „A. A.“ na družbenem omrežju Facebook, poskrbel za snemanje dogajanja na javnem shodu in za neposredni prenos javnega shoda preko javno dostopnega uporabniškega profila „Piščalka“ na družbenem omrežju Facebook, na shodu po megafonu in ozvočenju dajal navodila in priporočila udeležencem, jih nagovarjal, vodil po mestnih ulicah, jih udeležence k aktivnemu sodelovanju in jim dajal navodila, s čimer se je, pred policisti, ki so shod spremljali, razglašal kot organizator; v delu javnega shoda, ko so se udeleženci pomikali po voziščih Slovenske ceste, Štefanove ulice, Beethovnove ulice in stali na vozišču Šubičeve ulice, kar je bilo zaradi velikega števila udeležencev javnega shoda, ki so uporabljali celotna vozišča navedenih ulic, v neskladju s pravili v cestnem prometu in je onemogočilo promet motornih vozil, je šlo za izredno uporabo ceste po petem odstavku 4. člena ZJZ, zato bi moral kršitelj skladno z določili tretjega odstavka 13. člena ZJZ najmanj sedem dni pred izvedbo javnega shoda na upravni enoti podati vlogo za izvedbo javnega shoda in pridobiti dovoljenje, česar ni storil s čimer naj bi storil prekršek po 4. točki prvega odstavka 38. člena Zakona o javnih zbiranjih, ustavi.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Ljubljana Center je dne 6. 11. 2020 zoper storilca A. A. izdal odločbo o prekršku št. 5550090793354 zaradi storitve prekrška po 4. točki prvega odstavka 38. člena Zakona o javnih zbiranjih (Ur. l. RS, št. 59/2022 z dne 5. 7. 2022 in sledeči – v nadaljevanju ZJZ) in mu izrekel globo v višini 400,00 EUR.

2. Vrhovna državna tožilka Janja Vrečič Perhavec je zoper pravnomočno odločbo o prekršku vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 4. točke prvega odstavka 38. člena v zvezi s tretjim odstavkom 13. člena ter 7. točko prvega odstavka 4. člena ZJZ in 2. člena Zakona o prekrških (ZP-1) na način iz 1. točke prvega odstavka 156. člena ZP-1 ter 42. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Bistvo vložene zahteve je v trditvi, da je prekrškovni organ kršil navedene določbe materialnega zakona, ker v predmetni zadevi niso izpolnjeni zakonski znaki očitanega prekrška, saj je prekrškovni organ storilcu izdal uvodoma navedeno odločbo kot organizatorju javnega shoda, pri tem pa je napačno tolmačil zakonski znak „organizator“ shoda. Navaja, da gre za pomembno pravno vprašanje ustavnosodnih razsežnosti, ki neposredno zadeva eno temeljnih človekovih pravic – pravico do zbiranja in združevanja iz 42. člena URS in 11. člena1 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) –, o definiciji organizatorja shoda oziroma organiziranega shoda pa se sodna praksa še ni izrekla. V skladu z načelom zakonitosti in v sodobni družbi vse večjim ustavnopravnim pomenom pravice do zbiranja in združevanja je treba pojem organizatorja razlagati ozko in ga ni dopustno širiti. Vložnica trdi, da storilec ne izpolnjuje pogojev, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot organizatorja shoda, posledično pa predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da postopek o prekršku ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročilo v odgovor storilcu in njegovim zagovornikom, odvetnikom iz Odvetniške pisarne Zakonjšek d. o. o. iz Ljubljane, ki pa nanjo niso odgovorili.

B.

4. Zakon o javnih zbiranjih v 7. točki 4. člena določa, da je organizatorka oziroma organizator shoda oziroma prireditve fizična ali pravna oseba, 1) za račun katere se izvede shod, 2) ki se javno razglaša za organizatorja ali 3) ki kot organizator nastopa pred državnim organom. ZJZ organizatorju nalaga različne dolžnosti, denimo dolžnost prijave shoda (11. člen) oziroma pridobitve dovoljenja za shod (13. člen), v nasprotnem primeru je za organizatorja predpisano kaznovanje za prekršek z globo (4. točka prvega odstavka 38. člena ZJZ). Ob tem se kot relevantna pokaže tudi distinkcija med organizatorjem in vodjo shoda. 8. točka 4. člena ZJZ vodjo shoda oziroma prireditve opredeljuje kot osebo, ki vodi shod oziroma prireditev in ki ga, skladno z 10. členom ZJZ, določi organizator.

5. V predmetni zadevi je bila odločba storilcu izdana kot organizatorju javnega shoda proti vladi RS z dne 2. 10. 2020 na Prešernovem trgu 1 v Ljubljani. Storilec je bil spoznan za odgovornega, da je kot organizator javnega shoda izvedel predmetni javni shod, pri katerem je šlo za izredno uporabo ceste po petem odstavku 4. člena ZJZ, pa skladno z določili tretjega odstavka 13. člena ZJZ najmanj sedem dni pred izvedbo javnega shoda na upravni enoti ni podal vloge za izvedbo javnega shoda, niti zanjo pridobil dovoljenja pristojne upravne enote, s čimer naj bi storil prekršek po 4. točki prvega odstavka 38. člena ZJZ. Iz opisa prekrška izhaja, da naj bi storilec deloval v svojstvu organizatorja shoda, ker naj bi se slednji pred policisti razglašal kot tak s tem, ko je po megafonu pozdravil in nagovarjal udeležence, povedal, zakaj so se zbrali, udeležence tekom shoda pozival, naj se premaknejo k naslednji destinaciji, se na koncu udeležencem zahvalil za prisotnost, shod oglaševal na svojem Facebook profilu in poskrbel za njegovo snemanje in prenos, shod naj bi potekal skladno z njegovim programom, udeležence je vodil in jim dajal navodila, shod pa naj bi kršitelj načrtoval, organiziral, vodil. Z nagovori udeležencev, usmerjanjem po ulicah, podajanju besede drugim govorcem, oglaševanju shoda na družbenem omrežju Facebook in z drugimi aktivnostmi javni je shod načrtoval, organiziral, vodil in se pred policisti razglašal za organizatorja.

6. Bistveno vprašanje, kot ga izpostavlja zahteva je, ali je storilcu mogoče pripisati lastnost organizatorja shoda. Glede na zgoraj povzeti opis storilčevega ravnanja in ugotovitve prekrškovnega organa je razvidno, da storilec ne ustreza definiciji organizatorja kot osebe, za račun katere se izvede shod. Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz povzetega zakonskega besedila izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.

7. Kot povzeto zgoraj iz opisa prekrška izhaja, da naj bi storilca kot organizatorja shoda opredeljevala njegova pripravljalna in organizacijska dejanja pred in med dotičnim javnim shodom, ni pa opisano, da bi se storilec dejansko razglašal za organizatorja oziroma sam identificiral kot tak niti, da bi v tej funkciji nastopal v kakem uradnem postopku pred državnim organom. Storilcu se očita, da je shod organiziral in vodil. Storilec glede na v odločbi opisana ravnanja ustreza zakonski definiciji vodje shoda iz 8. točke 4. člena ZJZ. Vendar zakon vodji shoda ne nalaga obveznosti shod prijaviti; to je naloga organizatorja. Storilčevo ravnanje na shodu, ki je potekal na javnem kraju, vpričo prisotnih policistov, kot izhaja iz opisa kršitve v izpodbijani odločbi, pa ne zadošča za konkretizacijo zakonskega znaka „organizator“ v smislu, da je kot organizator nastopal pred državnim organom, saj ta zakonski znak terja aktivnost v upravnem postopku. Storilcu očitano dejanje, kot izhaja iz opisa v izpodbijani odločbi, tako ni prekršek (1. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1). Glede na pojasnjeno je prekrškovni organ napačno uporabil materialni zakon, ko je zaključil, da so storilčeva ravnanja dejanja organizatorja shoda in je na njihovi podlagi mogoče storilcu pripisati svojstvo organizatorja v smislu 7. točke 4. člena ZJZ.

C.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi s 426. členom ZKP spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca A. A. ustavilo.

9. Ker je bil postopek ustavljen, stroški bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1).

10. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Freedom of Assembly and Association