12. 1. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 20. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 114/2005 z dne 26. 5. 2005 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 247/2005 z dne 7. 4. 2005 in s sklepom istega sodišča št. Kpd 362/2005 z dne 4. 4. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena zahteva pritožnikove zagovornice za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča je zoper pritožnika odredil pripor iz razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča je deloma ugodil pritožbi njegove zagovornice in prvostopenjski sklep spremenil tako, da je pripor iz razloga po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP odpravil, v ostalem pa pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev 19., 20., 22., 23. in 29. člena Ustave. Kršitev pravice do nepristranskega sojenja naj bi bila v tem, ker priporni sklepi temeljijo na uradnem zaznamku Policije, ki bi moral biti izločen, zaradi česar naj bi bila kršena tudi ustavna odločba o "okuženih sodnikih". Po mnenju pritožnika noben uradni zaznamek policije, ki ne izpolnjuje pogojev po 148.a členu ZKP, ne more biti uporabljen v kazenskem postopku in ga je potrebno skladno z 18. členom ZKP izločiti iz spisa. Po mnenju pritožnika bi moral uradni zaznake iz spisa izločiti že državni tožilec. O zadevi ne bi smel odločati sodnik, ki se je seznanil z uradnimi zaznamki. Pritožnik izpodbija stališče Vrhovnega sodišča, po katerem uradnega zaznamka o izjavi osumljenca ni treba izločiti iz spisa in da ni podlage za razlago, da se nobena odločba v postopku ne bi smela opreti na takšno izjavo. Navaja stališče Vrhovnega sodišča, po katerem uradni zazamek o izjavi, podani po šestem odstavku 148. člena ZKP, "omogoča učinkovitejšo naknadno sodno presojo zakonitosti policijskega delovanja" ter da mora "pogoje, na podlagi katerih je mogoče sklepati o prostovoljnosti zaslišanja ali izjave, izkazati država, ker da za obrambo zadošča, da na ravni najnižje stopnje verjetnosti izkaže, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom, da tem pogojem ni bilo zadoščeno".

Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane odločbe razveljavi. Predlaga začasno zadržanje izpodbijanih odločb.

B.

4.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do nepristranskega sodnika iz prvega odstavka 23. člena Ustave, po katerem ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Kršitev utemeljuje z nestrinjanjem s stališčem Vrhovnega sodišča v izpodbijani sodbi, po katerem uradnega zaznamka o izjavi osumljenca ni treba izločiti ter da ni podlage, da se nobena odločba v postopku ne bi smela opreti na takšno izjavo. Vrhovno sodišče je v sodbi pojasnilo, da je pogoj za izjavo po šestem odstavku 148. člena ZKP, da je osumljenec poučen o svojih pravicah in da je njegova izjava dana prostovoljno. Uradni zaznamek naj bi omogočal učinkovitejšo naknadno sodno presojo zakonitosti policijskega delovanja; k tej bi po mnenju Vrhovnega sodišča prispevalo, če bi bila izjava zapisana tako, da bi bili iz nje določno razvidni osumljenčevi odgovori na postavljena vprašanja, vendar take oblike zakon ne predpisuje. Vrhovno sodišče navaja, da mora pogoje, na podlagi katerih je mogoče sklepati o prostovoljnosti zaslišanja ali izjave, izkazati država, za obrambo pa zadošča, da na ravni najnižje stopnje verjetnosti izkaže, da so podane okoliščine, ki vzbujajo sum, da tem pogojem ni bilo zadoščeno. Po mnenju Vrhovnega sodišča uradnega zaznamka sodišče ni dolžno izločiti in ne pritrjuje zagovornici, da se nobena odločba na tako izjavo ne more opreti. Vrhovno sodišče navaja, da ne gre za dokaz, pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne za dokaz, pridobljen s kršitvijo kazenskega postopka, za katere bi ZKP določal, da se nanje sodna odločba ne sme opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Koncept ZKP je glede nezakonitih dokazov tak, da določa, na katere dokaze se sodna odločba ne sme opreti in jih je zato treba iz spisov izločiti. Glede uradnega zaznamka o osumljenčevi izjavi pa zakonodajalec take formulacije ni uporabil. Stališče Vrhovnega sodišča, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, temelji na Zakonu in je razumno obrazloženo. Nestrinjanje pritožnika s takšnim stališčem kršitev pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave ne more utemeljiti.

6.Kolikor pritožnik zatrjuje, da naj bi do zatrjevane kršitve pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave prišlo zaradi tega, ker naj bi se sodeči senat seznanil z uradnimi zaznamki, ki bi morali biti glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-92/96 (Uradni list RS, št. 32/02 in OdlUS XI, 45) izločeni, mu je treba pojasniti, da je odločanje o odreditvi pripora ločeno od meritornega odločanja o obtožbi za kaznivo dejanje. Pritožnik bo morebitno kršitev 23. člena Ustave lahko uveljavljal v pravnih sredstvih zoper končno odločbo, zato je ustavna pritožba glede tega očitka prezgodnja.

7.V čem naj bi bila kršitev 19., 20., 22. in 29. člena Ustave, pritožnik ni utemeljil, zato jih Ustavno sodišče ni ugotavljalo.

8.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer