Jedro

Odločitev o razrešitvi odvetnika na zahtevo upravičenca je odvisna od tega, ali odvetnik dolžnost opravlja v redu. Zgolj tožničino nestrinjanje s strokovnim mnenjem odvetnika pa ni razlog za njegovo razrešitev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je vložila tožbo, iz katere ni bilo razvidno, ali izpodbija odločbo Upravnega sodišča RS, št. Bpp 529/2011, ki jo je v tožbi navajala, ali odločbo podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2685/2009 z dne 12. 1. 2012, ki jo je tožbi priložila. Pozvana, naj se o tem izjavi, je jasno navedla, da izpodbija odločbo št. Bpp 2685/2009 z dne 12. 1. 2012 „za dodelitev novega odvetnika“.

Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani je kot organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za razrešitev odvetnika A.A. in postavitev drugega odvetnika. Iz obrazložitve je razvidno, da je organ za BPP tako odločitev sprejel, ker je ugotovil, da je navedeni odvetnik že imel konferenco s tožnico in da je po proučitvi njenega pravnega položaja in možnosti za vložitev odškodninske tožbe ocenil, da je zadeva zastarana in da nima možnosti za uspeh. Po mnenju organa je odvetnik pravilno odločil, da tožbe ne vlaga. Ker je bila s tem BPP, odobrena z odločbo št. Bpp 2685/2009 z dne 30. 12. 2009, že izčrpana, organ ugotavlja, da ni razlogov za določitev drugega odvetnika za izvajanje BPP.

Tožnica zoper navedeno odločitev vlaga tožbo, v kateri navaja, da sta bili s hčerko žrtvi nasilja in zlorab njenega bivšega moža B.B. Pri nasilju naj bi sodelovala tudi C.C. in D.D. Toženka v odgovoru na tožbo po vsebini navaja enako kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Tožnica v vlogi z dne 16. 2. 2012, ki jo je poimenovala „dopis“, izraža svoje nestrinjanje s stališčem odvetnika in organa za BPP, da je zadeva zastarana in da nima možnosti za uspeh. Navaja še, da je tožilstvo „obiskala“ in da je leta 2011 „prinesla kup stvari kaznivih dejanj“, a so jo zavrnili. B.B. obtožuje tudi „zavajanja podatkov“ in mu očita, da ne pomaga otrokom, da dolguje denar njeni sestri in zavarovalnici. Prilaga več listin iz različnih postopkov, med njimi tudi odločbo št. Bpp 709/2009 z dne 4. 9. 2009 o zamenjavi odvetnice za izvajanje BPP, odobrene z odločbo z dne 26. 5. 2009 v zvezi z vložitvijo kazenske ovadbe in premoženjskopravnega zahtevka zoper moža B.B. Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil tožničino prošnjo za razrešitev odvetnika, ki je bil določen za izvajanje BPP z odločbo št. Bpp 2685/2009 z dne 30. 12. 2009 za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet v zvezi z opredelitvijo ravnanj B.B. in njegove eventualne odškodninske odgovornosti, in v drugi fazi, po nasvetu in priporočilu odvetnika za pravno svetovanje, za zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku zaradi navedene zadeve ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, razen sodnih taks.

Na podlagi devetega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki svoje dolžnosti ne opravlja v redu. Odločitev o razrešitvi odvetnika na zahtevo upravičenca je po navedenem odvisna od tega, ali odvetnik dolžnost opravlja v redu. Zgolj tožničino nestrinjanje s strokovnim mnenjem odvetnika torej ni razlog njegovo razrešitev. Pri tej oceni pa ne gre za to, da bi se moral organ za BPP z mnenjem odvetnika strinjati, temveč za oceno opravljanja njegove dolžnosti, ki mu je naložena z odločbo o dodelitvi BPP tožnici.

Sodišče se sicer strinja s stališčem organa, da je zamenjava odvetnika mogoča le v času opravljanja BPP in ne tudi po tem, ko je storitev že končana, vendar je v primeru, kot je obravnavani, vprašanje, ali je odobrena BPP izčrpana, odvisno od vprašanja, ali je odvetnik svojo dolžnost opravil v redu. Če odvetnik tožbe ne bi vložil, ker svoje dolžnosti, ki mu je bila naložena z odločbo o BPP, ne bi opravil v redu, ne bi bilo mogoče govoriti o izčrpanju odobrene BPP. Ker pa je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno, da tožnica nima možnosti za uspeh v pravdi, je pravilna tudi ugotovitev organa, da se je s to oceno odobrena BPP izčrpala.

V obravnavanem primeru je namreč organ za BPP ugotovil, da je odvetnik, ki je bil določen za izvajanje BPP, tožničin pravni položaj pravilno ocenil in pravilno odločil, da tožbe ne vloži, saj tudi po mnenju organa tožnica z uveljavljanjem odškodninskega zahtevka v obravnavanem primeru nima možnosti za uspeh. Glede na to, da je iz obrazložitve razvidno, da naj bi se škodni dogodki zgodili pred 15 leti, tožnica pa temu ne oporeka, tudi sodišče nima razlogov za dvom v pravilnost ocene tožničinih možnosti za uspeh v pravdi. Ker torej organ ni ugotovil, da odvetnik svoje dolžnosti ne bi opravljal v redu, ga tudi ni mogel razrešiti. Zato je tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za razrešitev odvetnika A.A. in postavitev drugega odvetnika. Na drugačno odločitev glede utemeljenosti tožničine zahteve za zamenjavo odvetnika ne morejo vplivati niti tožničine navedbe iz vloge z dne 16. 2. 2012, saj se te navedbe nanašajo na dejstva in okoliščine, ki so predmet drugih postopkov, sodišče pa presoja le zakonitost akta, ki ga tožnica izpodbija v tem upravnem sporu.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.