Jedro

Ni pomembno, kdaj je poštar dejansko pustil pisanje v hišnem predalčniku – zaradi tega se rok za izjavo o pisanju ne sme podaljšati. V dispoziciji naslovnika je namreč bilo, da ali pisanje dvigne v zakonskem roku ali pa se sam izpostavi temu, da se bo s pisanjem dejansko seznanil šele po tem, ko mu bo že tekel rok za izjavo, saj zaradi svoje neaktivnosti ne more biti v boljšem položaju kot oseba, ki pisanje dvigne na pošti vsaj zadnji dan teka roka za prevzem pisanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor druge toženke zoper sklep o izdani začasni odredbi z dne 18.6.2015. 2. Zoper ta sklep se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je prepozna.

5. Izpodbijani sklep je bil pooblaščencu tožene stranke poslan po pošti. Poštar je naslovniku poskusil pisanje vročiti 27.7.2015, vendar ga ni mogel vročiti, zato je v skladu s 3. odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tega dne pustil obvestilo, da mora naslovnik (pooblaščeni odvetnik) pisanje dvigniti na pošti v roku 15 dni. Do poteka tega roka, torej do 11.8.2015, naslovnik pisanja ni dvignil, zato ga je poštar naslednji dan, 12.8.2015, pustil v hišnem predalčniku.

6. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar je prejel obvestilo poštarja v hišni predalčnik, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, torej na zadnji dan 15-dnevnega roka, kar pomeni, da se šteje, da je naslovnik pisanje prevzel 11.8.2015. Zato ni pomembno, kdaj je poštar dejansko pustil pisanje v hišnem predalčniku – zaradi tega se rok za izjavo o pisanju ne sme podaljšati. Enako je v okviru zagotavljanja enotne sodne prakse odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v (načelnem) pravnem mnenju z dne 14.1.2015, že pred tem je tako odločilo isto sodišče v odločbi II Ips 39/2012. V dispoziciji naslovnika je namreč bilo, da ali pisanje dvigne v zakonskem roku ali pa se sam izpostavi temu, da se bo s pisanjem dejansko seznanil šele po tem, ko mu bo že tekel rok za izjavo, saj zaradi svoje neaktivnosti ne more biti v boljšem položaju kot oseba, ki pisanje dvigne na pošti vsaj zadnji dan teka roka za prevzem pisanja.

7. Izpodbijani sklep se tako šteje za vročen z dnem 11.8.2015, rok za pritožbo pa je začel teči 12.8.2015. Osem dnevni pritožbeni rok se je iztekel 19.8.2015 (3. odstavek 9. člena ZIZ). Pritožba, vložena priporočeno po pošti 20.8.2015, je bila tako prepozno vložena, zato jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Izrek o stroških pravdnih strank temelji na 154. in 155. členu v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, saj je bila ta zavržena, stroški tožeče stranke za odgovor na pritožbo pa niso bili potrebni.