Jedro

Stroškovni zahtevek stranke z interesom v upravnem sporu ni utemeljen, saj njene navedbe v vlogi niso vplivale na odločitev sodišča, zato ne gre za postopek potrebne stroške.

Izrek

Zahteva za povrnitev stroškov stranke z interesom A. d.o.o. se zavrne.

Obrazložitev

1. V uvodoma navedenem upravnem sporu je tožeča stranka 31. 12. 2018 vložila tožbo zoper gradbeno dovoljenje Upravne enote Mozirje, št. 351-85/2017-2018-45 z dne 9. 5. 2018, s katerim je bila investitorju gospodarski družbi A. d.o.o., v tem upravnem sporu stranki z interesom, dovoljena gradnja parkirišč za tovorna vozila. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) vročilo tožbo tudi stranki z interesom, ki bi ji bila odprava izpodbijanega upravnega akta lahko v neposredno škodo. Stranka z interesom je po pooblaščencu z vlogo z dne 4. 3. 2019, ki jo je sodišče prejelo dne 5. 3. 2019, sodišču sporočila, da priglaša udeležbo in navedla, da iz tožbe ni razvidno, v čem je zahtevek, zaradi česar se ni mogoče opredeliti ter da se glede vsebine strinja z drugostopenjsko odločbo. Sodišče je o zadevi odločilo na seji 16. 9. 2020 in s sodbo, št. IV U 3/2019-14 z dne 16. 9. 2020, tožbo zavrnilo. Sodba je bila strankam vročena 28. 9. 2020, pooblaščencu stranke z interesom pa 7. 10. 2020. 2. Stranka z interesom je z vlogo, naslovljeno kot „stroškovnik“, ki jo je sodišču posredovala priporočeno po pošti dne 21. 10. 2020, navedla, da „intervent priglaša stroške 500 točk“.

3. Stroškovni zahtevek stranke z interesom ni utemeljen.

4. V 19. členu ZUS-1 je določeno, da imajo tam navedene osebe, ki niso glavne stranke v upravnem sporu, pravico udeleževati se postopka, ni pa v ZUS-1 urejeno vprašanje povrnitve stroškov, ki jih imajo te osebe zaradi sodelovanja v postopku. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in z ustaljeno sodno prakso je treba zato glede tega vprašanja uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

5. Uvodoma sodišče ugotavlja, da stranka z interesom v svojem zahtevku za povračilo stroškov ni navedla, za katero opravilo oz. vrsto stroškov priglaša 500 točk, čeprav mora skladno z drugim odstavkom 163. člena ZPP stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Ker je stranka z interesom v tem upravnem sporu opravila le eno procesno dejanje, to je posredovala vlogo z dne 4. 3. 2019, v kateri povrnitve stroškov ni zahtevala, je sodišče štelo, da predstavljajo priglašeni stroški nagrado za delo odvetnika za vlogo z dne 4. 3. 2019. 6. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka. V konkretnem primeru je stranka z interesom nastopala na strani tožene stranke in ker je bila tožba zavrnjena, bi bila lahko upravičena do povrnitve stroškov postopka. Ker pa se v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP povrnejo le potrebni stroški, je treba v konkretnem primeru ugotoviti, ali so bile navedbe stranke z interesom v njeni vlogi pomembne za razjasnitev zadeve, oziroma, ali so vplivale na odločitev sodišča. Tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015).

7. Po presoji sodišča stranka z interesom takšnih navedb ni podala, saj je sodišče glede na razloge za sprejeto odločitev v sodbi lahko odločilo že na podlagi izpodbijane odločbe in spisovne dokumentacije, tako da skopa opredelitev stranke z interesom, ki je navedla zgolj, da iz tožbe ni razviden zahtevek in da se glede vsebine strinja z drugostopenjsko odločbo, ni prispevala k razjasnitvi zadeve Glede na navedeno sodišče zaključuje, da navedbe stranke z interesom v njeni vlogi niso vplivale na odločitev sodišča. Stroški zanjo torej niso bili potrebni v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP, zato stranki z interesom priglašenih stroškov ni mogoče priznati.