Jedro

Poslovni deleži so samostojni in v skladu z drugim odstavkom 481. člena ZGD-1 v primeru, če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost.

Izrek

I. Dopolnitev pritožbe v vlogi – dokaznemu predlogu z dne 21. 10. 2021 se zavrže. II. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Subjekt vpisa in družbenik M. krijeta vsak svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo subjekta vpisa in udeleženca O. S. zoper sklep z dne 5. 7. 2021 (1. točka izreka). Zavrnilo je pritožbo predlagatelja zoper isti sklep (2. točka izreka). Iz izpiska iz sodnega registra je ugotovilo, da je kot zakoniti zastopnik subjekta vpisa vpisan A. T. od 23. 4. 2021 dalje in ne O. S. S sklepom Srg 20987/2021 z dne 9. 6. 2021, potrjenega s sklepom Srg 29621/2021 z dne 28. 7. 2021, je odločilo, da je skupščina 23. 4. 2021 ob 6.30 uri veljavno imenovala direktorja A. T. in da je bil bivši direktor O. S. veljavno odpoklican. Iz zapisnika skupščine izhaja, da je bila sklepčna, sklep o imenovanju novega zakonitega zastopnika pa sprejet z zadostno večino. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa, je poslovodstvo predhodno sklicalo skupščino za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, vendar je to storilo 18. 3. 2021, ko še ni vedelo za pravnomočno sodbo I Pg 398/2018, ki je bistveno spremenila glasovalna razmerja v subjektu vpisa. Obstajala je nevarnost, da bi obstoječe poslovodstvo preklicalo že sklicano skupščino za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri. Poslovodstvo je želelo preprečiti sklic skupščine manjšinskega družbenika, zahtevo manjšinskega družbenika za sklic skupščine pa je upoštevalo prepozno. Podana je bila sklepčnost skupščine ob 6.30 uri, saj se je upoštevala pravnomočna sodba I Pg 398/2018, da je ničen prenos deleža 29,9999 % M. L. in vrnjen v lastni poslovni delež subjekta vpisa ter zato brez glasovalnih pravic z učinkom ex tunc. Iz zapisnika skupščine z dne 8. 7. 2021 izhaja, da sta bila prisotna A. K. st. ter M. L. in da ni bila upoštevana pravnomočna sodba I Pg 398/2018, da je ničen prenos deleža 29,9999 % M. L. in vrnjen v lastni poslovni delež subjekta vpisa ter zato brez glasovalnih pravic z učinkom ex tunc. Sodba učinkuje kot res iudicata in je bila na dan izvajanja skupščine 8. 7. 2021 vpisana v sodni register. M. L. upoštevaje pravnomočno ugotovljeno ničnost pogodbe z dne 29. 2. 2016, kot izhaja iz sodbe I Pg 398/2018, ni lastnik lastnega poslovnega deleža 29,9999 %, kar na skupščini ni bilo upoštevano in sklepi niso bili sprejeti z zadostno večino. Podpis O. S. na pooblastilu z dne 16. 7. 2021 za subjekt vpisa ni veljaven, saj na dan podpisa ni bil več direktor subjekta vpisa, temveč mu je mandat prenehal 23. 4. 2021, ko je bil s sklepom skupščine imenovan za direktorja A. T., ki je kot zakoniti zastopnik vpisan v sodni register. Pooblastilo je pooblaščencu pritožnika podpisal tudi prokurist. Iz sodnega registra in priložene listinske dokumentacije izhaja, da je A. K. st. prenehala prokura 23. 4. 2021, ko mu jo je preklical novi direktor A. T. na podlagi 36. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in upoštevaje točko 4.4 družbene pogodbe, kar je sodišče obrazložilo v sklepu Srg 20987/2021 z dne 9. 6. 2021. Iz pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža izhaja, da sta se stranki dogovorili o prenosu celotnega lastnega poslovnega deleža 38,1584 % na kupca M. L. Vendar takšen lastni delež v času sklenjenega pravnega posla ni obstajal pri subjektu vpisa in tudi danes ni vpisan (ne obstaja). Predlagatelj predlaga vpis sebe kot imetnika novega družbinega deleža 29,9999 %, medtem ko iz pogodbe z dne 29. 1. 2020 izhaja, da naj bi bil predmet odsvojitve družbin lastni poslovni delež 38,1584 %. Listina tega ne izkazuje, ni skladna s stanjem v sodnem registru. Iz predložene listine ne izhaja utemeljenost zahtevka za vpis.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo predlagatelj, subjekt vpisa1 in udeleženec O. S. po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi navajajo, da je edini zakoniti zastopnik subjekta vpisa O. S. Ni sporno, da je bila 18. 3. 2021 za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri sklicana skupščina po zakonitem zastopniku subjekta vpisa O. S. Tudi ni sporno, da je družba M. po prejemu sklica podala zahtevo za sklic druge skupščine istega dne ob 6.30 uri. O. S. je sprejel odločitev takoj po tem, ko je prejel sklep sodišča, da ne glede da družbenik zlorablja pravice, mora poslovodja ugoditi njegovi zahtevi (sklep Zg 4/2021 je prejel 22. 4. 2021, kot je razvidno iz listine oziroma žiga na njej). Takoj istega dne, torej pred izvedbo zahtevane skupščine po družbeniku, je poslovodja obvestil družbenike priporočeno po pošti, kot zahtevata ZGD-1 in družbena pogodba. Sklic skupščine po manjšinskem družbeniku ni dopusten, če je predhodno ugodeno njegovi zahtevi po sklicu. Ko je O. S. ugodil zahtevi družbe M. in je njen predlagani dnevni red uvrstil na skupščino ob 7.30 uri, je dejansko dosežen namen zahteve – obravnava posameznih vprašanj na skupščini. Skupščina z dne 23. 4. 2021 ob 6.31 uri je bila nezakonita, pri čemer dejansko predstavlja zlorabo pravic družbe M., ki je usmerjena v cilj zagotoviti si svojega direktorja. Podredno je bila skupščina 23. 4. 2021 ob 6.31 uri nesklepčna. V skladu s spremembo, ki je bila sprejeta z novelo ZGD-1I, ne zadošča le notifikacija poslovodji, temveč je bistveno stanje v sodnem registru, ki ga je dolžna upoštevati tako družba kot družbeniki. Posledično obstoj pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 dne 23. 4. 2021 ni vplival na glasovalne pravice, kot napačno zaključuje sodišče, saj sprememba še ni bila izvedena v sodnem registru in je bil na dan skupščine v sodnem registru kot družbenik subjekta vpisa še vedno vpisan M. L. s 1295 glasovalnimi pravicami. Sodba I Pg 398/2018 je v izreku ugotovila ne le ničnost pravnega posla – pogodbe, ampak tudi ničnost na njej temelječega registrskega vpisa Srg 2016/10086. S tem je dodatno potrjeno, da je potrebno ponovno vzpostaviti in upoštevati dejansko stanje, kot je bilo pred 29. 2. 2016 ter ponovno vrniti poslovni delež zaporedna št. 242058 v okvir poslovnega deleža zaporedna št. 60303. V zvezi pogodbe z dne 31. 7. 2019 je na podlagi slednje notar sprožil registrski postopek, ki se je vodil pod Srg 30920/2019. Izveden je bil registrski postopek, v okviru katerega ni bilo sporno, da je M. L. imetnik celotnega nekoč lastnega poslovnega deleža. Sodišče je že odločalo o vpisu na podlagi pogodbe z dne 31. 7. 2019 in je odločitev pravnomočna. Kot taka zavezuje sodišče v predmetnem postopku in je posledično dolžno upoštevati pogodbo z dne 31. 7. 2019 ter na njej temelječ registrski sklep, vsled česar je potrebno šteti M. L. kot lastnika celotnega poslovnega deleža zaporedna št. 60303 v velikosti 38,1584 %. M. L. je bil 23. 4. 2021 ne le vpisan v sodnem registru kot lastnik in imetnik dveh poslovnih deležev pod zaporedno št. 242058 v velikosti 29,9999 % in zaporedno št. 60303 v velikosti 8,1585 %, temveč je razpolagal z dvema pravnima naslovoma, ki sta predstavljala nakup nekoč celovitega lastnega poslovnega deleža v celoti. Dne 23. 4. 2021 je imel 1295 glasovalnih pravic na temelju vpisa v sodnem registru (postopka, ki ga je izvršil notar in dosegel pravnomočnost sklepa), prav tako na podlagi sklenjenih pravnih poslov z dne 31. 7. 2019 in 29. 1. 2020. Predmet postopka I Pg 398/2018 je bila zgolj ena prodaja – pogodba z dne 29. 2. 2016. Ker je bila ugotovljena za nično, ne pomeni, da naknadna prodaja celovitega lastnega poslovnega deleža ni več možna. Ker so podane nove pravne podlage (pogodbe), je dolžno sodišče upoštevati slednje in ne zgolj strogo upoštevati pravnomočno sodbo, katere predmet je ozko usmerjen. Predlog v predmetnem postopku temelji na veljavni pogodbi, pri čemer je bila izvedba predlagana glede na zatečeno stanje v sodnem registru. M. L. je zakonito kupil celotni lastni poslovni delež 38,1584 %. Zaradi nepravilnega vpisa pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020, na kar pritožniki niso imeli vpliva, je bil predlagan vpis na način, da se upošteva že izveden vpis 8,1585 % ter izvede zgolj še vpis spremembe – razlike. Sodišče ni vezano na predlog strank, pri čemer lahko vedno prisodi manj. Gre le za dokončanje prenosa nekoč celovitega lastnega poslovnega deleža na predlagatelja. Posledično je neutemeljen zaključek sodišča o neskladju med pogodbo in predlogom, saj je bistven končni učinek, kar bo upoštevano z ugoditvijo predlogu.

3. Subjekt vpisa in družbenik M. v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navajata, da so nični vsi prenosi lastnih poslovnih deležev subjekta vpisa na predlagatelja, ker o tem ne obstaja sklep skupščine subjekta vpisa o odsvojitvi lastnih poslovnih deležev. Predlagatelj na nobeni izmed skupščin ne more uveljavljati glasovalnih pravic iz pogodb, ker gre za (sicer nično) pravno poslovno pridobitev poslovnega deleža, posledično je za uveljavljanje pravic potreben vpis v sodni register po prvem odstavku 482. člena ZGD-1, česar predlagatelj ni zmogel. 4. Pritožniki so po predložitvi spisa sodišču druge stopnje podali vlogo – dokazni predlog z dne 21. 10. 2021 s ″podajanjem pravnega naziranja″ iz sklepa VS RS III Ips 17/2021 in strokovnega članka v Pravni praksi z dne 15. 10. 2021. Priložili so še elektronsko korespondenco z notarko z dne 7. 4. 2021. Za listine navajajo, da jih niso mogli predhodno predložiti v spis. Vloga vsebinsko predstavlja dopolnitev pritožbe.

5. Dopolnitev pritožbe je prepozna, pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje upošteva dopolnitev pritožbe, če je vložena v pritožbenem roku, ne glede na to, če gre za podajanje pravnega naziranja, kot jo utemeljujejo pritožniki. V osnovni pritožbi so navedli, da se 8-dnevni (pritožbeni) rok izteče 9. 9. 2021, torej so dopolnitev pritožbe z dne 21. 10. 2021 vložili prepozno in sodišče druge stopnje jo je zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

7. Pritožniki pretežno ponavljajo trditve iz pritožbe zoper sklep vodje sodnega registra o zavrnitvi predloga za vpis z dne 5. 7. 2021. Na te trditve je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

8. V registrskem postopku presoja sodišče zgolj pogoje za vpis v sodni register, kot določa 34. člen ZSReg. V tem primeru je predlagatelj predlagal vpis spremembe družbenika pri lastnem poslovnem deležu subjekta vpisa na podlagi notarskega zapisa pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža SV 45/20 z dne 29. 1. 2020, notarskega potrdila SV 339/2021 z dne 10. 6. 2021 in čistopisa družbene pogodbe z dne 10. 6. 2021. 9. Sodišče prve stopnje je po prejemu predloga tega vročilo pooblaščencu zakonitega zastopnika subjekta vpisa (A. T., ki je vpisan v sodnem registru) in O. S., ki je bil direktor subjekta vpisa v času sklenitve notarskega zapisa pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža in ker je subjekt vpisa po vpisanem poslovodji A. T. v okviru priglasitve udeležbe obvestil sodišče, da je bil poleg skupščine 23. 4. 2021 ob 6.30 uri sprejet sklep istega dne ob 7.30 uri, s katerim naj bi bil za direktorja imenovan O. S. Poziva sodišča sta datirana 18. 6. 2021, v obeh pa je pozvalo naslovnika, da na podlagi 31. člena ZSReg vloži(-ta) morebitni ugovor zoper predlagani vpis in kolikor ne bo vložen, bo štelo, da z vpisom soglaša(-ta), ker je predlog za vpis v sodni register vložila upravičena oseba, ki ni hkrati oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa (list. št. 21 do 24 spisa).

O pritožbi zoper 1. točko izreka sklepa:

10. Pritožniki neutemeljeno očitajo sodišču prve stopnje: (-) da ni ravnalo v skladu z dolžno skrbnostjo in ni izvedlo nobene presoje, (-) da je samo sledilo zatrjevanju pooblaščenca subjekta vpisa in družbenika, (-) in da je sklep arbitraren in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker naj ne bi presodilo vseh listin, vloženih v spis, zapisnikov skupščin z dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, z dne 8. 7. 2021 ob 8.30 uri, zatrjevanj o nezakonitosti skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri in z dne 7. 7. ob 7.30 ter 9.00 uri. Sodišče prve stopnje je presodilo zatrjevanja v zvezi z zapisnikom skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri s povzemanjem lastnih sklepov med istimi strankami Srg 20987/2021 z dne 9. 6. 2021 v zvezi s Srg 29621/2021 z dne 28. 7. 2021 (priloge A 15, A 24, A 25, kjer je bilo ugotovljeno kot bistveno, da skupščina z dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri ni imela zadostne glasovalne večine za sprejem sklepov, saj ni upoštevala pravnomočne sodne odločbe I Pg 398/2018. Prav tako je bilo ugotovljeno, da M. L. nikoli ni bil imetnik 29,9999 % deleža, temveč je to lastni poslovni delež družbe brez glasovalnih pravic). Pojasnilo je, da 482. člena ZGD-1, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register, ne moremo razlagati na način, da pravnomočne sodne odločbe ne bi bilo potrebno upoštevati pri izvedbi skupščine z dne 23. 4. 2021 (kar velja za obe skupščini tega dne, tudi ob 7.30 uri), ker še ni bila sprovedena v sodnem registru, in da gre za pravnomočno sodno odločbo, ki učinkuje sama po sebi kot res iudicata in zavezuje stranke, ki so bile na dan odločanja na skupščini 23. 4. 2021 (ponovno velja za obe tega dne, tudi ob 7.30 uri) z njo seznanjene (prvi odstavek na tretji strani sklepa). Presodilo je trditve v zvezi z zapisnikom skupščine z dne 8. 7. 2021 ob 8.30 uri (priloga B 24) in ugotovilo, da sta bila prisotna A. K. starejši in M. L.; da pri izvedbi ni bila upoštevana pravnomočna sodba I Pg 398/2018, da je prenos deleža 29,9999 % na M. L. ničen in vrnjen v lastni poslovni delež subjekta vpisa in zato brez glasovalnih pravic z učinkom ex tunc; da sodba učinkuje kot res iudicata in je bila na dan skupščine 8. 7. 2021 vpisana v sodni register in da upoštevaje pravnomočno ugotovljeno ničnost pogodbe z dne 29. 2. 2016, kot izhaja iz pravnomočne sodbe I Pg 398/2018, M. L. ni lastnik lastnega poslovnega deleža 29,9999 %, kar pri skupščini ni bilo upoštevano in sklepi niso bili sprejeti z zadostno večino (prvi odstavek na četrti strani sklepa). Do zatrjevanj glede nezakonitosti skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.31 uri se je prav tako opredelilo s povzemanjem že omenjenih lastnih sklepov med istimi strankami Srg 20987/2021 z dne 9. 6. 2021 v zvezi s Srg 29621/2021 z dne 28. 7. 2021, da je skupščina 23. 4. 2021 ob 6.30 uri veljavno imenovala direktorja A. T.; da je bil bivši direktor O. S. veljavno odpoklican; da je iz zapisnika skupščine izhaja, da je bila sklepčna in je bil sklep o imenovanju sprejet z zadostno večino; da je poslovodstvo predhodno sklicalo skupščino za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, vendar je to storilo 18. 3. 2021, ko še ni vedelo za pravnomočno sodbo I Pg 398/2018, ki je bistveno spremenila glasovalna razmerja v subjektu vpisa; da je obstajala nevarnost, da bi poslovodstvo preklicalo že sklicano skupščino za ob 7.30 uri; da je poslovodstvo želelo preprečiti sklic skupščine manjšinskega družbenika in da je njegovo zahtevo za sklic skupščine upoštevalo prepozno; da je sklepčnost skupščine podana, saj se je upoštevala pravnomočna sodba I Pg 398/2018, da je ničen prenos deleža 29,9999 % na M. L. in vrnjen v lastni poslovni delež subjekta vpisa ter zato brez glasovalnih pravic z učinkom ex tunc in da 23. 4. 2021 sodba še ni bila vpisana v sodni register, kar pa ne spremeni, da je že bila pravnomočna in da sta bili stranki in s tem vsi udeleženci z njo seznanjeni (prvi odstavek na tretji strani sklepa). Glede na to, da je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje A. T. veljavno imenovan za direktorja subjekta vpisa na skupščini 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, se sodišču ni bilo treba posebej ukvarjati z nezakonitostjo kasnejših skupščin z dne 7. 7. 2021 ob 7.30 in 9.00 uri, ki ju je sklical A. T., ker naj bi se ta po pritožbenih trditvah zavedal pomanjkljivosti svojega imenovanja.

11. Ne drži očitek, da se sodišče ni opredelilo do vprašanja zakonitosti zahteve za sklic druge skupščine družbe M. 23. 4. 2021 ob 6.30 uri. Opredelilo se je s povzemanjem že omenjenih lastnih sklepov med istimi strankami in ugotovitvijo, da je poslovodstvo želelo preprečiti sklic skupščine manjšinskega družbenika, zahtevo manjšinskega družbenika za sklic skupščine pa je upoštevalo prepozno (prvi odstavek na tretji strani sklepa).

12. Prav tako ne držijo očitki: (-) da je sodišče pavšalno zavrnilo zatrjevanja pritožnikov o pravnih sredstvih, (-) da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma je pavšalen, (-) da sklep Srg 2021/12165 ni pravnomočen, saj je bila zoper njega vložena pritožba in tožba na ničnost registrskega vpisa ter tožba na ugotovitev neskladnosti družbene pogodbe oziroma potrdila notarja o skladnosti družbene pogodbe s pravnomočno sodbo, kar naj bi predstavljalo predhodno vprašanje. Glede registrskega postopka Srg 2021/12165, kjer je šlo za vpis družbenika K. d.o.o. pri poslovnem deležu M. L. ter izbris prepovedi obremenitve predlagatelja A. K. ml. po pravnomočni sodbi in sklepu I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020 s sklepom o vpisu z dne 3. 6. 2021 (prilogi A 38, B 25), je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila na podlagi pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 ugotovljena ničnost pogodbe z dne 29. 2. 2016 glede prenosa poslovnega deleža na M. L. v višini 29,9999 %, in posledica take ničnosti je vpis tega poslovnega deleža nazaj na subjekt vpisa kot njen lastni poslovni delež; da so neutemeljene navedbe pritožnika, da bi bilo potrebno ponovno združiti poslovni delež pod zaporedno št. 60303 v celovit lasten poslovni delež 38,1584 %, saj tega ne določa pravnomočna sodba; da je predmet ugotovljene ničnosti po sodbi I Pg 398/2018 zgolj delež v višini 29,9999 % in ta je bil vpisan kot lastni poslovni delež družbe ter da navedbe glede vzpostavitve stanja po pravnomočni sodni odločbi I Pg 398/2018 niso predmet tega postopka ter se bo o teh odločalo v drugih postopkih (tretji odstavek na peti strani sklepa). Vložitev tožb na ničnost registrskega vpisa in na ugotovitev neskladnosti družbene pogodbe oziroma potrdila notarja o skladnosti družbene pogodbe s pravnomočno sodbo, kar naj bi predstavljalo predhodno vprašanje, sta nedovoljeni pritožbeni novoti, ki ju pritožbeno sodišče ni upoštevalo (337. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Gre za dejstva, ki jih pritožniki niso zatrjevali pred sodiščem prve stopnje, sedaj pa jih navajajo brez utemeljenih razlogov v smislu zgoraj izpostavljenih določb. Vsekakor se do navedenih razlogov tudi sodišče prve stopnje ni moglo niti ni bilo dolžno opredeliti, saj pred njim niso bila zatrjevana in ne gre za očitano procesno kršitev.

13. Ne drži nadaljnji očitek, da izpodbijani sklep ne omenja in ne upošteva pravnomočnega registrskega sklepa, da nima razlogov in da registrski sklep Srg 2019/30920 ni pravnomočno izpodbit. Tudi tega registrskega sklepa pritožniki niso zatrjevali pred sodiščem prve stopnje in enako predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki je posledično neupoštevna. Enako kot zgoraj se sodišče prve stopnje do tega sklepa ni niti moglo niti ni bilo dolžno opredeliti.

14. Pri očitku kršitve 13. člena ZPP, ki naj bi imel vpliv na nezakonitost odločitve, ker naj bi sodišče napačno rešilo predhodno vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik subjekta vpisa, ne gre za razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč za razlog zmotne uporabe materialnega prava. O tem bo odločeno v nadaljevanju.

15. Sodišče prve stopnje je iz izpiska v sodnem registru ugotovilo, da je kot zakoniti zastopnik subjekta vpisa vpisan A. T. od 23. 4. 2021 in ne O. S.; da je poslovodstvo predhodno sklicalo skupščino za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri; da je to storilo 18. 3. 2021, ko še ni vedelo za pravnomočno sodbo I Pg 398/2018; da je poslovodstvo družbe želelo preprečiti sklic skupščine družbe manjšinskega družbenika; da je bilo s pravnomočno sodbo I Pg 398/2018 ugotovljeno, da je ničen prenos deleža 29,9999 % M. L. in vrnjen v lastni poslovni delež subjekta vpisa in da so bile stranke na dan odločanja na skupščini 23. 4. 2021 (to velja za obe ob 6.30 in 7.30 uri) z njo seznanjene (prvi odstavek na tretji strani sklepa). Teh ugotovitev pritožniki ne izpodbijajo.

16. Pritožniki neutemeljeno navajajo: (-) da je družba M. terjala sklic svoje skupščine, pri čemer jo je podredno sama sklicala, čeprav je bila predhodno obveščena, da se bo 23. 4. 2021 ob 7.3o uri izvedla skupščina, sklicana po poslovodji, (-) da zahteva, podredno sklic, ni bil poslan družbenikom priporočeno po pošti, (-) da noben predpis ne določa roka, v katerem mora poslovodja odločiti o zahtevi družbenika, (-) da je O. S. sprejel odločitev takoj, ko je prejel sklep sodišča, da mora ugoditi zahtevi (sklep Zg 4/2021 je prejel 22. 4. 2021), (-) da je poslovodja istega dne pred izvedbo zahtevane skupščine po družbeniku obvestil družbenike, (-) da je družba M. obvestila ignorirala in samovoljno brez pravnega ter dejanskega temelja izvedla svojo skupščino 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, (-) da vročitev zahteve, podredno sklica skupščine ni bila izvedena na zakonsko predpisan način, saj je slednjo osebno vročala družbenikom, (-) da ni mogoče izpolniti zahteve po vročanju priporočeno po pošti na drugačen način, z vročitvijo preko osebnega vročevalca, da temu sledi sodna praksa, (-) da pri vročanju po tretjem odstavku 26. člena Zakona o detektivski dejavnosti ne gre za vročitev priporočeno po pošti, (-) da je s tem, ko je O. S. ugodil zahtevi družbe M. in je njen predlagani dnevni red uvrstil na skupščino ob 7.3o uri, dejansko dosežen namen zahteve - obravnava posameznih vprašanj na skupščini, (-) da je bila nezakonita skupščina 23. 4. 2021 ob 6.31 uri, (-) da A. T. ni bil imenovan za poslovodjo subjekta vpisa, saj ga na funkcijo ni imenovala skupščina družbe, ampak odločitev enega družbenika, ki ni bila izražena na veljavni skupščini, (-) da je v posledici stališča, da je vpis zakonitega zastopnika v sodni register deklaratorne in ne konstitutivne narave, sodišče s sklepoma Zg 5/2021, ki je pravnomočen in Zg 6/2021 ugotovilo, da je zakoniti zastopnik subjekta vpisa O. S. in ne A. T., (-) da je enako stališče zavzelo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom IV Ip 1175/2021 z dne 11. 8. 2021, (-) da je sodišče v večih postopkih potrdilo, da je potrebno upoštevati vse listine in ne le vpis zastopnika v sodni register, (-) da registrski vpis spremembe zakonitega zastopnika subjekta vpisa še ni pravnomočen in se sodišče neutemeljeno sklicuje na predmetne odločitve, (-) in da je bila vložena pritožba zoper sklep Srg 2021/20987 z dne 9. 6. 2021, s katerim je sodišče izbrisalo O. S. kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa in vpisalo A. T. na podlagi sklepa z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, da je slednjo sodišče zavrnilo s sklepom Srg 2021/29621 z dne 28. 7. 2021, zoper odločitev je bila vložena pritožba, o kateri še ni bilo odločeno. Jedro teh pritožbenih navedb je, da skupščina subjekta vpisa 23. 4. 2021 ob 6.30 uri o imenovanju A. T. in razrešitvi O. S. ni bila veljavna, ker ni bila zakonita zahteva družbenika za sklic skupščine. Kot je ugotovilo sodišče v izpodbijanem sklepu in priloženih listinah, je o vpisu zakonitega zastopnika Al. T. in izbrisu prokurista A. K. st. ter zakonitega zastopnika O. S. z dne 23. 4. 2021 odločalo s sklepoma Srg 2021/20987 z dne 9. 6. 2021 (priloga A24) in Srg 2021/29621 z dne 28. 7. 2021 (priloga A25). Pravilno je ugotovilo, da je takratni poslovodja O. S. bistveno prepozno ugodil zahtevi manjšinskega družbenika2; da je obstajala nevarnost, da bo poslovodstvo preklicalo že sklicano skupščino za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, kar je izkazovala vložitev predloga za izdajo začasne odredbe Zg 4/2021, da se prepove sklic skupščine družbeniku; da si je subjekt vpisa po takratnem zakonitem zastopniku prizadeval, da ne bi prišlo do sklica skupščine, ki jo je sklical manjšinski družbenik in da je obvestilo poslovodstva z dopolnjenim sklicem skupščine odposlalo 22. 4. 2021, ki ga družbeniki niso pravočasno prejeli pred skupščino, ampak šele po njej (prvi odstavek na peti strani sklepa Srg 2021/29621 z dne 28. 7. 2021; priloga A25). Prav tako je pravilno ugotovilo, da je bil sklic skupščine manjšinskega družbenika vročen takratnemu poslovodstvu družbe in vsem družbenikom preko osebnega vročevalca detektiva, kar izhaja iz priloženih vročilnic; da je bilo vročanje veljavno, saj je bil naslovnik seznanjen s sklicano skupščino, kar je potrdil z lastnoročnim podpisom vsak izmed družbenikov in da je to vročanje enakovredno vročanju s priporočeno pošiljko, saj so družbeniki potrdili z lastnoročnim podpisom (prvi odstavek na četrti strani sklepa Srg 2021/29621; priloga A25). V omenjenih zadevah zavarovanja je sodišče presojalo zgolj enostransko zatrjevane okoliščine za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, še te z verjetnostjo kot določa 270. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju. Izpodbijani sklep pa je izdalo v kontradiktornem postopku, po pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga, zato ni utemeljena primerjava.

17. Nedovoljene pritožbene novote so navedbe: (-) da je družba M. zlorabila pravice, ki jih ima kot družbenik v subjektu vpisa, (-) da je terjala sklic posebne skupščine, čeprav bi lahko predloge – dnevni red podala kot nasprotne predloge na že sklicani skupščini, kot določa prvi odstavek 509. člena ZGD-1, (-) da ni spoštovala roka za podajo zahteve, saj ni bil spoštovan zakonsko določen 25-dnevni rok za sklic skupščine, (-) da je O. S. kot poslovodja obvestil vse družbenike priporočeno po pošti, kot zahtevata ZGD-1 in družbena pogodba, pri čemer je družbi M. in A. K. ml. posredoval nov sklic skupščine, dopolnjen z družbenikovo zahtevo, še pred koncem tega delovnega dne po elektronski pošti, (-) da je iz spleta razviden delovni čas pooblaščencev družbe M. in A. K. ml. na skupščinah 23. 4. 2021 ob 6.30 in 7.30 uri, s čemer je zagotovil njuno seznanjenost, (-) da družbenikom ni bilo omogočeno, da se udeležijo obeh skupščin 23. 4. 2021, (-) da so bili družbeniki v dobri veri, da se bo 23. 4. 2021 izvedla ena skupščina, zato ob 6.30 uri niso pristopili in ji sodišče ne more ter ne sme nuditi pravnega varstva, (-) da družba M. v zahtevi ni pojasnila zakaj bi bilo nujno izvesti skupščino z dnevnim redom, kot ga je predlagala, (-) da tudi kolikor bi bila skupščina ob 7.30 uri preklicana, pa ni bilo niti ni bilo nakazane kaj šele izražene namere, bi do 6. 6. 2021, ko je potekel mandat O. S., bilo možno izvesti novo skupščino, na kateri bi se glasovalo o imenovanju zakonitega zastopnika, (-) da družba M. ni imela drugih predlogov, o katerih bi se odločalo na skupščini, (-) da sta se družba M. in A. K. ml. kasneje udeležila skupščine ob 7.30 uri, pri čemer družbenikom nista omenila, da bi bila predhodno izvedena še ena skupščina ali da bi predstavila sklepe, ki so bili sprejeti, (-) da sta družbenikom zamolčala dogajanje, kar dokazuje nepoštenost, (-) da je bil zapisnik skupščine ob 6.30 uri s strani M. posredovan družbenikom šele mesec dni po skupščini in po tem, ko je bil podan predlog za vpis sprva 5. 5. 2021 v okviru postopka Srg 2021/12165, (-) da je bila kršena pravica družbenikov do obveščenosti v cilju izogniti se izpodbijanju nezakonitih sklepov, (-) da vstop v subjekt vpisa pred 7.15 uro ni bil možen zaradi remonta od 23. do 28. 4. 2021, (-) da je bil omejen vstop, nameščene varovalne ograje in varnostniki z namenom varovanja premoženja, (-) da to ni bilo namenjeno družbi M., (-) da v nobenem izmed sodnih postopkov ni bilo pojasnjeno zakaj ne bi smeli izvajati remonta in zakaj bi moral omogočiti prost dostop vsem obiskovalcem v obdobju remonta, (-) da je bil vstop omejen na enega družbenika in enega pooblaščenca, (-) da je subjekt vpisa po zakonitem zastopniku sprejel sklep o omejitvi prisotnosti zaradi splošno znane epidemije Covid-19, (-) in da slednje ni bilo v škodo družbenikov, saj ne vpliva na pravico do udeležbe in odločanja na skupščini. Ker pritožniki niso pojasnili zakaj teh navedb niso mogli podati v postopku na prvi stopnji, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

18. Pravno neodločilne so pritožbene navedbe, kaj je storil novi direktor na podlagi domnevno nezakonitega sklepa skupščine in kakšne so posledice za subjekt vpisa ter v dokaz teh navedb priložene dodatne listine, za katere pritožniki navajajo, da naj jih sodišče upošteva in dokazno oceni, da gre za listine, nastale po vložitvi pritožbe in jih predhodno niso mogli vložiti v spis.

19. Pritožniki neutemeljeno navajajo: (-) da prejem pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 nima vpliva na izvedbo skupščine, (-) da je bila skupščina z dne 23. 4. 2021 ob 6.31 uri nesklepčna, (-) da v skladu s spremembo z novelo ZGD-1I ne zadošča le notifikacija poslovodji, ampak je bistveno stanje v sodnem registru, ki so ga dolžni upoštevati tako družba kot družbeniki, (-) da posledično obstoj pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 ni vplival na glasovalne pravice 23. 4. 2021, saj sprememba še ni bila izvedena v sodnem registru in je bil na dan skupščine v sodnem registru kot družbenik subjekta vpisa še vedno vpisan M. L. s 1295 glasovalnimi pravicami, (-) da je M. L. lastnik in imetnik nekoč celovitega lastnega poslovnega deleža subjekta vpisa 38,1584 %, (-) da je že bil izveden registrski postopek, v okviru katerega ni bilo sporno, da je M. L. imetnik celotnega nekoč lastnega poslovnega deleža, (-) da je sodišče že odločalo o vpisu na podlagi pogodbe z dne 31. 7. 2019 in je odločitev pravnomočna ter zavezuje sodišče v predmetnem postopku in je posledično dolžno upoštevati pogodbo z dne 31. 7. 2019 ter na njej temelječ registrski sklep, vsled česar je potrebno šteti M. L. kot lastnika celotnega poslovnega deleža št. 60303 v velikosti 38,1584 %, (-) da dokler pogodba ni ugotovljena za neveljavno, jo je dolžno sodišče upoštevati kot veljavno in zavezujočo, (-) da je bil M. L. 23. 4. 2021 ne le vpisan v sodnem registru kot lastnik in imetnik dveh poslovnih deležev pod zaporedno št. 242058 v velikosti 29,9999 % in zaporedno št. 60303 v velikosti 8,1585 %, temveč je razpolagal z dvema pravnima naslovoma, ki sta predstavljala nakup nekoč celovitega lastnega poslovnega deleža v celoti, (-) da je 23. 4. 2021 imel M. L. 1295 glasovalnih pravic na temelju vpisa v sodnem registru na podlagi registrskega postopka, ki ga je izvršil notar in je dosegel pravnomočnost sklepa, prav tako so mu glasovalne pravice pripadale na podlagi sklenjenih pravnih poslov z dne 31. 7. 2019 in 29. 1. 2020, (-) da je bila predmet postopka I Pg 398/2018 zgolj ena prodaja - pogodba z dne 29. 2. 2016 in ker je bila slednja ugotovljena za nično, ne pomeni, da naknadna prodaja celovitega lastnega poslovnega deleža tožeče stranka ni več možna, (-) in da so podane nove pravne podlage (pogodbe) in jih je sodišče dolžno upoštevati ter ne zgolj strogo upoštevati pravnomočno sodbo, katere predmet je ozko usmerjen. Bistvo teh pritožbenih navedb je, da naj bi lahko M. L. glasoval na skupščini 23. 4. 2021 ob 7.30 uri z vsemi glasovi, kot naj bi mu pripadali po nekoč celotnem lastnem poslovnem deležu 38,1584 %. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo pravnomočno sodbo, ki je odvzela M. L. glasovalne pravice po nični (prvi) pogodbi z dne 29. 2. 2016. Glede druge pogodbe z dne 31. 7. 2019 pritožniki niso pojasnili konkretno, kaj je bil njen predmet niti je niso predložili. Dokazne listine s predlogom za vpis z dne 1. 8. 2019, sklepom Okrožnega sodišča v Celju Srg 2019/30920 z dne 12. 9. 2019, predlogom za vpis z dne 19. 9. 2019 in sklepom o vpisu spremembe Okrožnega sodišča v Celju Srg 2019/30920 z dne 20. 9. 2019 so predložil šele s pritožbo. Ker niso pojasnili zakaj listin niso mogli podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje ni upoštevalo teh nedovoljenih pritožbenih novot (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Glede tretje pogodbe z dne 29. 1. 2020, ki je osrednja podlaga predlaganega vpisa, se vprašanje dopustnosti glasovanja M. L. na skupščini dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri hkrati nanaša na razloge za zavrnitev predloga. Če ta pogodba ni zakonita podlaga vpisa, potem na njeni podlagi M. L. ni mogel veljavno glasovati. Sodišče prve stopnje je o tem odločilo z nadalje izpodbijano 2. točko izreka, kar pritožniki izpodbijajo v ločenem delu pritožbe in sodišče druge stopnje bo na te navedbe odgovorilo ob obravnavanju pritožbe zoper 2. točko izreka sklepa. Na tem mestu poda le zaključek, da predložena pogodba z dne 29. 1. 2020 ni zakonita podlaga za vpis, posledično se M. L. ni mogel šteti za družbenika družbe in na skupščini 23. 4. 2021 ob 7.30 uri ni mogel zakonito glasovati na njeni podlagi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ta skupščina ni imela zadostne glasovalne večine, saj ni upoštevala pravnomočne sodbe in da M. L. ni bil imetnik 29,9999 % deleža, temveč je to lastni poslovni delež brez glasovalnih pravic (tretji odstavek na sedmi strani sklepa Srg 2021/29621; priloga A25).

20. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na registrski postopek Srg 2021/12165 vpisa po pravnomočni sodbi I Pg 398/2018, niso pravno odločilne v tem postopku: (-) da je sodba I Pg 398/2018 v izreku ugotovila ne le ničnost pravnega posla - pogodbe, ampak tudi ničnost na njej temelječega registrskega vpisa Srg 2016/10086, (-) da je s tem potrjeno, da je potrebno ponovno vzpostaviti in upoštevati dejansko stanje, kot je bilo pred 29. 2. 2016 in poslovni delež zaporedna št. 242058 ponovno vrniti v okvir poslovnega deleža zaporedna št. 60303, (-) da nobena drugačna razlaga pravnomočne sodbe ni materialnopravno pravilna, (-) da je izvršilno sodišče vezano na načelo formalne legalitete in registrsko sodišče v postopku Srg 2021/12165 ni pristojno za ugotavljanje pomena predmetnega izreka, ampak bi moralo slednjega izvršiti v vsebini, kot je zapisana, (-) da je v nasprotju z navedenim A. K. ml. podal predlog za vpis spremembe družbenikov, pri čemer slednji ni bil skladen sodbi in pravnomočnemu registrskemu sklepu v zadevi Srg 2019/30920, (-) da pravnomočna sodna odločba sodišča do sedaj ni ugotovljena za nično in učinkuje ter preprečuje izvršitev sodbe I Pg 398/2018, (-) da je neizvršljiva, (-) da bi v posledici vzpostavitve prejšnjega stanja lahko imel subjekt vpisa zgolj 12 poslovnih deležev, v nasprotju z navedenim je A. K. ml. predlagal, da se pri subjektu vpisa obdrži vpis 13 poslovnih deležev, (-) da je sodišče s sklepom Srg 2021/12165 z dne 3. 6. 2021 ugodilo predlogu A. K. ml. in posledično ravnalo v nasprotju s pravnim naslovom, pravnomočno sodbo, (-) da je sodišče izvedlo vpis spremembe pri poslovnem deležu, pri čemer ni izvedlo izbrisa poslovnega deleža zaporedna št. 242058 in posledično za navedeni odstotek povečalo poslovni delež zaporedna št. 60303, ampak je ohranilo vpisana dva samostojna poslovna deleža zaporedna št. 242058 v velikosti 29,9999 % in zaporedna št. 60303 v velikosti 8,1585 %, (-) da sodišče ni vzpostavilo prvotnega stanja, kot je narekovala pravnomočna sodna odločba, vsled česar odločitev ni skladna pravnomočni sodbi, (-) da je ravnanje sodišča v postopku Srg 2021/12165 v nasprotju z odločitvijo I Pg 398/2018 in pomeni zaobid zakonsko določene zahteve po skupščinskem sklepu v primeru razdružitve poslovnih deležev, pri čemer družbena pogodba ne more nadomestiti skupščine, ne notarjevo potrdilo, da se sprememba družbene pogodbe šteje kot zakonito, (-) da taka sprememba ni bila sprejeta na skupščini, prav tako ne družbena pogodba o vsebini, ki bi predvidevala 13 poslovnih deležev in 2 poslovna deleža 29,9999 % in 8,1585 %, (-) in da sklep Srg 2021/12165 ni pravnomočen, saj je bila vložena pritožba. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da niso predmet tega sklepa in da se bo o njih odločalo v drugih postopkih (tretji odstavek na peti strani sklepa).

21. Nedopustne pritožbene novote so navedbe: (-) da je M. L. odkupil še preostanek lastnega poslovnega deleža, ki je po prvi pogodbi z dne 29. 2. 2016 ostal vpisan pod zaporedno št. 60303, (-) da je sodišče vpisalo M. L. kot družbenika dveh deležev v skupni višini 75.692,63 EUR oziroma 38,1584 % zgolj zaradi pravno zmotnega dojemanja, da brez skupščinskega sklepa ni možna združitev deležev, (-) da to pravno napako glede na sodbo I Pg 398/2018 sanira pravnomočnost registrskega sklepa Srg 2019/30920, (-) da je iz predloga za vpis Srg 30920/2019 razvidno, da je bil predlagan vpis M. L. kot lastnika celotnega združenega poslovnega deleža, nekoč celotnega pod zaporedno št. 60303, (-) da je iz odredbe sodišča z dne 12. 9. 2019 razvidno, da predlogu ni moglo formalno ugoditi, ker ni bil sprejet sklep o združitvi deležev, (-) da je predlagatelja pozvalo, da predlog popravi, da ne bo vseboval združitve deleža zaporedna št. 60303 s poslovnim deležem zaporedna št. 242058, (-) da je predlog popravil in sodišče je predlogu ugodilo, (-) da je sodišče izdalo sklep, po katerem je na podlagi pogodbe z dne 31. 7. 2019 M. L. vpisan kot imetnik dveh deležev, (-) da je pogodba z dne 31. 7. 2019 predmet pravdnega postopka I Pg 487/2019, vendar še ni zaključen, (-) da registrski sklep Srg 2019/30920 ni pravnomočno izpodbit, (-) da zoper pogodbo z dne 31. 7. 2019 teče pred Okrožnim sodiščem v Celju postopek I Pg 487/2019, pri čemer sodišče še ni odločilo o zahtevku, (-) da pogodba z dne 29. 1. 2020 ni predmet nobenega pravdnega postopka, (-) in da je pogodba z dne 31. 7. 2019 sestavljena v obliki notarskega zapisa. Ker pritožniki niso pojasnili zakaj teh navedb niso mogli podati tekom postopka na prvi stopnji, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

22. Nedovoljene pritožbene novote so tudi navedbe v zvezi s skupščinami po 23. 4. 2021: (-) da iz sklica skupščine A. T. z dne 11. 6. 2021 za 7. 7. 2021 ob 7.30 uri ne izhaja, da bi bil podan po njem kot pooblaščencu družbenika, (-) da bi moral družbenik predhodno nasloviti zahtevo na zakonitega zastopnika O. S., (-) da je O. S. želel situacijo rešiti, da ne bi sledili spori, vendar ni bil uspešen, (-) da je kot edini zakoniti zastopnik naslovil na družbenike dopis – preklic skupščine, kot je bila sklicana s strani A. T. in so bili družbeniki seznanjeni, da v primeru A. T. ne gre za zakonitega zastopnika družbe, zato nima upravičenja za sklic skupščine, (-) da so družbeniki 28. 6. 2021 prejeli odgovor na dopis pooblaščenca subjekta vpisa, da bo skupščina potekala v vsakem primeru, da te nima nihče pravice preklicati in so dosedanji ali bodoči preklici neveljavni in kaznivi, (-) da so se skupščine 7. 7. 2021 ob 7.30 udeležili družbeniki A. K. ml., M. K., predlagatelj, F. O., A. O., A. K. st. in M. L., (-) da se skupščine niso udeležili O. S., A. R. in J. R., vsled česar ni bila univerzalna, (-) podrobnosti kako je potekala ta skupščina, (-) da A. K. st. ni prejel odgovora na svojo zahtevo poslovodstvu subjekta vpisa, podredno sklic skupščine za 7. 7. 2021 ob 9.00 uri, (-) da je bil sklic podan pravočasno, saj je bil posredovan 8 dni pred skupščino, kar je skladno družbeni pogodbi, (-) da so se s prejemom zapisnika pritožniki seznanili, da je A. T. 7. 7. 2021 ob 9.00 uri izvedel še eno skupščino po dnevnem redu A. K. st., (-) da so prisostvovali družbeniki A. K. ml., družba M., M. K., A. O., F. O., (-) da A. K. st. ni mogel prisostvovati skupščini, saj je bil njegov pooblaščenec ob priliki prve skupščine tega dne ob 7.30 uri neutemeljeno odstranjen iz prostorov tožeče stranke po odredbi pooblaščenca A. T. (-) in da je na skupščini prisostvovalo 1283 glasov oziroma 37,85 % vseh glasovalnih pravic, posledično so izpodbojni vsi sklepi, sprejeti na skupščini. Ker tudi v tem delu navedb pritožniki niso pojasnili zakaj jih niso mogli podati tekom postopka na prvi stopnji, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

23. Sodišče druge stopnje je že pojasnilo, da nista pravno pomembni kasnejši skupščini, ki ju je sklical A.T. za 7. 7. 2021 ob 7.30 in 9.00 uri, ker naj bi se ta po pritožbenih trditvah zavedal pomanjkljivosti svojega imenovanja in na katerih naj bi se ponovno glasovalo o njegovem imenovanju, saj je bil zakonito imenovan na skupščini 23. 4. 2021 ob 6.30 uri. Pritožniki neutemeljeno očitajo sodišču prve stopnje materialnopravno zmoten zaključek, da A. Ti. ni bil imenovan na funkcijo zakonitega zastopnika subjekta vpisa in da je to še vedno O. S. 24. Posledično zakonitemu imenovanju A. T. za zakonitega zastopnika subjekta vpisa je zakonit tudi njegov sklep o preklicu prokure A. K. st.. Pritožniki neutemeljeno navajajo: (-) da zato, ker A. T. ni poslovodja subjekta vpisa, ni pristojen za odpoklic ali imenovanje prokuristov družbe, (-) da sklep o preklicu prokure A. K. st. po nepristojni osebi ni veljaven, (-) da je zakonitemu zastopniku O. S. potekel mandat 6. 6. 2021, pri čemer ima subjekt vpisa še vedno veljavno imenovanega prokurista A. K. st., katerega funkcija ni časovno omejena, (-) da A. T. ni upravičen za družbo izjavljati voljo ter sprejemati sklepe o imenovanju ter odpoklicu prokurista, (-) in da subjekt vpisa še vedno veljavno zastopa A. K. st. kot prokurist, ki je upravičen podati pooblastilo pooblaščencu za zastopanje v postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je A. T. veljavno preklical prokuro A. K. st. 23. 4. 2021 na podlagi 36. člena ZGD-1, upoštevaje točko 4.4 člena družbene pogodbe, kar je obrazložilo v sklepu Srg 20987/2021 z dne 9. 6. 2021 (peti odstavek na četrti strani sklepa).

25. Pritožbena navedba o vložitvi tožbe zaradi ugotovitve ničnosti razrešitve O. S. in preklica prokure A. K. st. ter ničnosti vpisa v sodni register je nedopustna pritožbena novota. Zanjo pritožniki niso pojasnili zakaj je niso mogli podati tekom postopka na prvi stopnji, zato je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

26. Pritožniki ne izpodbijajo obrazloženo razlogov sodišča prve stopnje za zavrženje pritožbe O. S. zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa, da se v predmetnem postopku ne rešuje vprašanje vpisa zakonitega zastopnika, kar je predmet drugih postopkov in kjer je lahko O. S. udeležen kot prizadeta oseba in da v konkretnem primeru, kjer je M. L. predlagatelj vpisa spremembe poslovnega deleža pri subjektu vpisa, O. S. kot bivši zakoniti zastopnik vpisa nima pravovarstvenega interesa, saj se učinki predloga za vpis ne raztezajo nanj (peti odstavek na četrti strani sklepa in prvi odstavek na peti strani sklepa).

O pritožbi zoper 2. točko izreka sklepa:

27. Ne držijo navedbe: (-) da sodišče ni odgovorilo na očitke pritožnikov in da se je do slednjih opredelilo pavšalno in neargumentirano, (-) da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker se ni opredelilo do vseh pravno relevantnih pritožbenih očitkov (-) in da ni dovoljeno zgolj sklicevanje na prvo odločitev sodniške pomočnice. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS je v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna in izčrpna, višje sodišče pa tem razlogom pritrjuje, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje3. To smiselno velja tudi za razmerje med sklepom vodje sodnega registra o zavrnitvi predloga za vpis in sklepom registrske sodnice o pritožbi zoper sklep vodje sodnega registra. Vsekakor pa je tudi sicer izpodbijani sklep v zadostni meri obrazložen, da ga je mogoče pritožbeno preizkusiti in ne vsebuje pomanjkljivosti iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jih smiselno zatrjujejo.

28. Pritožniki neutemeljeno očitajo sodišču prve stopnje: (-) neusklajenost odločanja v registrskih postopkih, konkretno med izpodbijanim sklepom in sklepom Srg 2021/12165, (-) da je pristransko ravnanje sodišča, ki enkrat zavzema eno stališče, drugič diametralno nasprotno stališče, ki je izrazito v škodo pritožnikov. Sodišče druge stopnje je že pojasnilo, da je registrski postopek Srg 2021/12165 ločen postopek, v katerem se presojajo druga vprašanja, ki so predmet tamkajšnjih trditev in dokazov ter tamkajšnjih konkretnih okoliščin primera. V obravnavanem postopku se presojajo pogoji za vpis na podlagi pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža in drugih listin. Pri tem vpisu je potrebno vedno izhajati iz stanja v sodnem registru ne glede na to ali se stranke z njim ne strinjajo. Za spremembo stanja imajo ustrezna pravna sredstva v zakonu.

29. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža SV 45/20 z dne 29. 1. 2020 izhaja, da sta se stranki dogovorili o prenosu celotnega lastnega poslovnega deleža 38,1584 % na kupca M. L.; da takšen lastni delež v času sklenjenega pravnega posla ni obstajal pri subjektu vpisa in tudi danes ni vpisan in da predlagatelj predlaga vpis sebe kot imetnika novega družbinega deleža 29,9999 %, medtem ko iz pogodbe z dne 29. 1. 2020 izhaja, da naj bi bil predmet odsvojitve družbin lastni poslovni delež 38,1584 % (drugi odstavek na peti strani sklepa). Teh ugotovitev pritožniki ne zanikajo.

30. Tudi v tem sklopu pritožbe se pritožniki sklicujejo na pravno neodločilen registrski postopek Srg 2021/12165: (-) da sodba narekuje vzpostavitev stanja v registru, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe z dne 29. 2. 2016, (-) da sodišče ni ugotovilo kot nične zgolj pogodbe, ampak tudi na njej temelječ registrski vpis, (-) da je ravnanje sodišča v postopku Srg 2021/12165 v nasprotju s stališčem v postopku I Pg 398/2018, (-) da ni moč slediti argumentaciji sodišča v obrazložitvi sklepa Srg 2021/12165, (-) da sodišče v postopku Srg 2021/12165 ni imelo podlage za ugoditev predlogu predlagatelja in ohranitvi razdruženega poslovnega deleža, saj ne obstaja sklep skupščine, ki bi dovoljeval takšno stanje, (-) da izvedba vpisa še ni pravnomočna, (-) da ima opisano nepravilno ravnanje za posledico nepravilno vzpostavljeno stanje v sodnem registru pri subjektu vpisa, (-) da je bilo potrebno v posledici izdaje pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 vzpostaviti prejšnje stanje, kot je bilo pred 29. 2. 2016, kar pomeni, da bi lahko imel subjekt vpisa zgolj 12 poslovnih deležev, (-) da je v nasprotju z navedenim vpisanih 13 poslovnih deležev, (-) da sodišče ne glede na splošno znane posledice ugotovljene ničnosti v postopku Srg 2021/12165 dopušča smiselno razlago pravnomočne sodbe, (-) in da je sklenilo, da na podlagi pogodbe z dne 29. 2. 2016 ni potrebno združevati razdruženega lastnega poslovnega deleža kljub ugotovljeni ničnosti tovrstnega ravnanja, ampak je potrebno sodbo smiselno razlagati glede na zatečeno stanje.

31. Pritožniki neutemeljeno navajajo: (-) da predlog temelji na veljavni pogodbi, pri čemer je bila izvedba predlagana glede na zatečeno stanje v sodnem registru, (-) da je M. L. zakonito kupil celotni lastni poslovni delež 38,1584 %, (-) da je bil zaradi nepravilnega vpisa pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020, na kar pritožniki niso imeli vpliva, predlagan vpis na način, da se upošteva že izveden vpis 8,1585 % ter izvede zgolj vpis še spremembe razlike, (-) da je bilo sodišče seznanjeno s pogodbo z dne 31. 7. 2019 v notarskem zapisu, (-) da bi moralo upoštevati, da ni dvoma o vpisu M. L. na celoto nekoč celovitega lastnega poslovnega deleža, (-) da je pogodba z dne 31. 7. 2019 še vedno veljavna in upoštevna, (-) da predstavlja izvedba le formalnost, pri čemer je bistven rezultat, ker je na podlagi pogodbe SV 45/20 M. L. ponovno postal lastnik celotnega lastnega poslovnega deleža in ker je bil že vpisan kot lastnik pri poslovnem deležu zaporedna št. 60303, je dopusten vpis še na razliko, na poslovni delež, v lasti subjekta vpisa kot prodajalca in vpis pod zaporedno št. 242058, (-) da vpis predstavlja izpolnitev sklenjene pogodbe, saj bo M. L. na ta način lastnik poslovnega deleža v skupnem znesku 38,1584 %, (-) da je podana veriga brezhibnih perfektnih pravnih poslov, ki utemeljujejo predlog, (-) in da sodišče ni vezano na predlog strank, pri čemer lahko vedno prisodi manj. Ne gre za to, da bi lahko sodišče prisodilo M. L. manj, kot je predlagal, temveč je bilo v pogodbi prodano nekaj, kar ni decidirano vpisano v sodnem registru. Poslovni deleži so samostojni in v skladu z drugim odstavkom 481. člena ZGD-1 v primeru, če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost. Za samostojnost poslovnega deleža obstajata zlasti dva razloga: lažja cirkulacija in jasno jamstvo prednikov ter družbenikov za dokončno vplačilo osnovnega vložka in morebitnih dodatnih vplačil4. 32. Nedopustne pritožbene novote so navedbe v zvezi z registrsko zadevo Srg 2019/30920: (-) da izdani sklep v zavezuje sodišče, da je pravnomočen, da ga je prezrlo, (-) da gre za neupoštevanje registrskega sklepa, ki je arhiviran v registru in se šteje sodišču za splošno znanega, vsled česar ga je dolžno spoštovati. Ker pritožniki niso pojasnili zakaj navedb niso mogli podati v postopku na prvi stopnji, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

33. Pritožniki neutemeljeno očitajo sodišču prve stopnje zmotno zavrnitev predloga za združitev pritožbenih postopkov Srg 2021/12165, Srg 2021/26130 in tega. V sklepu je ugotovilo, da je bilo o zadevi Srg 2021/12165 že odločeno, v zadevi Srg 2021/26130 pa še ni potekel rok za pritožbo (prvi odstavek na zadnji strani sklepa). Teh ugotovitev pritožniki ne izpodbijajo. Prvi odstavek 300. člena ZPP določa za primer, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, se lahko vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo. Gre za pravico sodišča, ne dolžnost, v ugotovljenih okoliščinah pa tudi sicer neupoštevanje predloga ne utemeljuje kršitve zakona.

34. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo predložene listine in zaključilo, da predlagatelj ni izpolnil pogoja za vpis po 1. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg.

35. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka:

36. Subjekt vpisa in udeleženec M.krijeta vsak svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

1 Subjekt vpisa ima v tem registrskem postopku različna pooblaščenca, ki zastopata različne interese pooblastiteljev. Pritožbo je vložil na podlagi pooblastila prejšnjega poslovodje in prokurista (priloga B2), ki nista več vpisana v sodnem registru, odgovor na pritožbo pa na podlagi pooblastila novo imenovanega poslovodje (priloga A1), ki je vpisan v sodnem registru. Vpis slednjega in izbris prejšnjega poslovodje ter prokurista subjekta vpisa se vodi v ločenem registrskem postopku in je predmet posebne pritožbe. 2 Kar je bilo enako, kot da je ne bi sprejel v skladu s tretjim odstavkom 511. členom ZGD-1. 3 Sodbi VS RS II Ips 348/2011, II Ips 201/2005. 4 B. Zabel, ZGD-1 s komentarjem, 3. knjiga, stran 104, sodba VS RS III Ips 114/2004, sklep VSK I Cpg 274/2006.