23. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Republike Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik v Z., na seji senata 9. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 819/2005 z dne 30. 11. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 317/2004 z dne 4. 5. 2005, z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo št. 362-01-86/2003 z dne 10. 12. 2003 in z odločbo Upravne enote Maribor št. 362-05-852/93-333 z dne 5. 11. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravni organ prve stopnje je zavrnil denacionalizacijski zahtevek, ker je ugotovil, da pravna prednica ustavne pritožnice, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, ne izpolnjuje pogoja jugoslovanskega državljanstva, kot je za uveljavitev statusa denacionalizacijskega upravičenca določen v prvem odstavku 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – v nadaljevanju ZDen). Pri tem se je upravni organ skliceval na pravnomočno odločbo pristojnega organa za notranje zadeve, ki je ugotovil, da se pravna prednica pritožnice od 28. 8. 1945 dalje ni štela za jugoslovansko državljanko. Zoper odločbo upravnega organa prve stopnje o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka se je pritožnica pritožila, vendar je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo njeno pritožbo zavrnilo. Pritožnica ni bila uspešna niti v upravnem sporu, saj sta bili njena tožba na Upravnem sodišču in pritožba na Vrhovnem sodišču zavrnjeni.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev načela enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave) ter 15., 33. in 155. člena Ustave in 2. ter 15. člena Splošne deklaracije človekovih pravic (v nadaljevanju Deklaracija). Upravnima organoma in sodiščema očita, da so njihove odločitve diskriminacijske, ker zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka temelji na ugotovitvi, da pravna prednica pritožnice ni izpolnjevala pogoja jugoslovanskega državljanstva, kot ga je za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca določil prvi odstavek 9. člena ZDen. Diskriminacijska pa naj bi bila tudi navedena določba ZDen sama, za katero pritožnica meni, da zakonodajalec zanjo ni imel nobenega razumnega razloga ter da njeno upoštevanje pomeni tudi prikrito diskriminacijo na temelju narodnosti. Navaja tudi, da se njena pravna prednica nikoli ni opredelila za Nemko, pač pa da je bila Židinja in je imela jugoslovansko državljanstvo. Zaradi diskriminacijskega odločanja naj bi bila kršena tudi človekova pravica iz 33. člena Ustave.

3.Pritožnica se tudi ne strinja s stališčem Upravnega sodišča, da se v tem postopku ni mogoče ukvarjati s pravilnostjo odločbe o ugotovitvi državljanstva njene pravne prednice. Meni, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46 in 105/48 – v nadaljevanju ZDrž45), glede odvzema državljanskih pravic osebam nemške narodnosti, kršil človekove pravice in temeljne svoboščine ter da je odvzem državljanstva v nasprotju z 2. in 15. členom Deklaracije. Navaja, da takega zakona zaradi 15. člena Ustave, upravna organa in sodišči v postopku ugotavljanja državljanstva, ne bi smeli uporabiti. Pritožnica posebej sicer ne pojasni trditve, da izpodbijani akti kršijo 155. člen Ustave, vendar iz ustavne pritožbe smiselno izhaja, da naj bi do te kršitve prišlo zaradi tega, ker naj bi pri ugotavljanju državljanstva njene pravne prednice, smiselno pa tudi pri izpodbijanih aktih, upravna organa in sodišči uporabili določbo drugega odstavka 35. člena ZDrž45. Ta naj bi na novo in retroaktivno, za osebe nemške narodnosti, ki so živele v tujini in so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodom in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, določil, da niso pridobile jugoslovanskega državljanstva.

B.

4.Očitek, da so izpodbijane odločitve diskriminacijske, ki ga je Ustavno sodišče obravnavalo v okviru drugega odstavka 14. člena Ustave, pritožnica utemeljuje z navedbo, da v denacionalizacijskem postopku ne bi smeli uporabiti določbe prvega odstavka 9. člena ZDen, ker pogojuje priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca z izkazanim jugoslovanskim državljanstvom. Ta zakonski pogoj je Ustavno sodišče že presojalo (odločba št. U-I-23/93 z dne 23. 3. 1997, Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 43) in ugotovilo, da navedena določba ZDen ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Upravnima organoma in sodiščema, ki sta uporabili to zakonsko določbo, tako ni mogoče očitati kršitve načela enakosti, posledično pa tudi ne kršitve človekove pravice iz 33. člena Ustave, ki jo pritožnica povezuje z očitkom o diskriminacijski naravi pogoja jugoslovanskega državljanstva iz prvega odstavka 9. člena ZDen.

5.Predmet preizkusa te ustavne pritožbe so lahko le odločbe, s katerimi je bilo v upravnem postopku in upravnem sporu odločeno o denacionalizacijskem zahtevku. Očitki pritožnice o kršitvi Ustave (15. in 155. člen) ter Deklaracije (2. in 15. člen) se nanašajo na postopek ugotavljanja državljanstva pritožničine pravne prednice. Z njimi ni mogoče utemeljevati kršitev človekovih pravic v postopkih, kjer so bile izdane s to ustavno pritožbo izpodbijane upravne in sodne odločbe. Postopek ugotavljanja državljanstva je pravnomočno končan, pritožnica pa je z ustavno pritožbo neuspešno izpodbijala v njem izdane odločbe (sklep št. Up-494/03 z dne 14. 11. 2003). Ustavno sodišče je v tem sklepu pritožnici tudi pojasnilo, zakaj uporaba novega drugega odstavka 35. člena ZDrž45 v postopku ugotavljanja državljanstva ne more pomeniti kršitve kakšne človekove pravice.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

Opomba:

[1]Splošna deklaracija človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Družba za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana, 1995, str. 1-7)