Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov postopka. Za odločanje o sporu je odločilen končni uspeh strank v pravdi. Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo odločb toženca o negativni uskladitvi pokojnin, zavrglo, ker tožeča stranka ni več izkazovala pravnega interesa za nadaljevanje postopka, saj je bilo sporno razmerje po vložitvi tožbe med strankama pravnomočno razrešeno in si svojega pravnega položaja tožeča stranka ni mogla več izboljšati. To pa pomeni, da sodišče ni presojalo utemeljenosti tožbenega zahtevka in zato ni podlage za odločitev o stroških postopka po določbi 154. člena ZPP oz. po načelu uspeha v pravdi. Tožeča stranka po prepričanju pritožbenega sodišča ni z ničemer uspela, niti v višini 50 % in je zato pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijano III. točko izreka spremenilo in odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da glasi: „Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.“.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe v delu, ki se je nanašal na izplačilo razlike v družinski pokojnini od 1. 6. 2012 v vsakokratnem mesečnem znesku 63,70 EUR z vsemi zakonskimi uskladitvami, razen uskladitve po ZUJF, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, postopek ustavilo (I. točka izreka). Tožbo v delu, kjer je tožeča stranka zahtevala odpravo odločb toženca št. ... z dne 13. 2. 2013 in št. ... z dne 27. 8. 2012 in ugotovitev, da je znižanje družinske pokojnine tožeče stranke z odločbo z dne 27. 8. 2012 nezakonito in da se družinska pokojnina 1. 6. 2012 ni znižala oz. uskladila za znesek 622,00 EUR, pa je zavrglo (II. točka izreka). Toženo stranko je hkrati zavezalo, da tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 95,46 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper točko III. izreka je toženec vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da glede na to, da je sodišče prve stopnje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa sklenilo, da se zaradi umika dela tožbe glede plačila razlik v pokojnini in zakonskih zamudnih obresti postopek v tem delu ustavi, ter da je v II. točki izreka izpodbijanega sklepa sklenilo, da se preostali del tožbe na odpravo izpodbijanih odločb zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže, odločitev sodišča o stroških postopka v skladu s 154. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), ni pravilna, saj ne gre za stanje, ko bi tožeča stranka v sporu uspela. Sodišče je tožbo tožeče stranke zavrglo, ker je bilo sporno razmerje po vložitvi tožbe med strankama pravnomočno razrešeno in tako tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka, saj si svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, glede na že pravnomočno urejeno sporno razmerje z odločbo z dne 24. 6. 2013. To pa pomeni, da se ni presojala utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko je sodišče tožbo zavrglo, posledično to pomeni, da je tožeča stranka v tem sporu izgubila. Za odločanje o sporu je namreč odločilen končni uspeh strank v pravdi, zato ni pomembno, ali je bila tožba ob vložitvi utemeljena ali ne. Tako izhaja tudi iz komentarja k 154. členu ZPP, da v primeru, če je tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla. Posledično tudi ni podlage, da bi se odločalo o stroških postopka po določbi 154. člena ZPP in da bi stroške postopka tožena stranka morala povrniti tožeči stranki. Navedeno izhaja tudi iz sodne prakse, kot npr. v zadevi opr. št. Psp 16/2015 in Psp 440/2014. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialne določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov postopka. Pritožba pravilno navaja, da je sodišče prve stopnje umik tožbe v delu, ki se nanaša na izplačilo razlike v družinski pokojnini v vsakokratnem mesečnem znesku 63,70 EUR za čas od 1. 6. 2012 z vsemi zakonskimi uskladitvami, razen uskladitve po ZUJF, z zakonskimi zamudnimi obrestmi vzelo na znanje in postopek ustavilo. Tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo odločb o negativni uskladitvi pokojnin z dne 13. 2. 2014 in z dne 27. 8. 2012, je zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

5. Glede na to, da gre za pravnomočno ustavljen postopek in da je pravnomočen tudi sklep glede zavrženja tožbe v delu, ki se nanaša na odpravo odločb toženca z dne 13. 2. 2014, z dne 27. 8. 2012, dejanski stan iz prvega odstavka 154. člena ZPP ni izpolnjen, na kar pravilno opozarja pritožba.

6. Tožeča stranka po prepričanju pritožbenega sodišča ni z ničemer uspela, niti v višini 50 %. Za odločanje o sporu je namreč odločilen končni uspeh strank v pravdi. Sodišče je tožbo tožeče stranke zavrglo, ker ni več izkazovala pravnega interesa za nadaljevanje postopka, ker je bilo sporno razmerje po vložitvi tožbe med strankama pravnomočno razrešeno in si svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. To pa pomeni, da sodišče ni presojalo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Posledično tudi ni podlage, da bi se odločalo o stroških postopka po določbi 154. člena ZPP oz. po načelu uspeha v pravdi.

7. Glede na navedeno in ob upoštevanju pravnomočno ustavljenega postopka glede plačila razlik pokojnine in zakonskih zamudnih obresti in pravnomočnega sklepa o zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na odpravo odločb toženca, je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijano III. točko izreka spremenilo tako, da trpi tožeča stranka sama svoje stroške postopka.