Jedro

Postavitev posameznika pod skrbništvo in določitev nalog, ki naj jih v imenu in za račun varovanca opravlja skrbnik, ne pomeni samodejnega odvzema poslovne sposobnosti varovancu. Če torej sodišče določi, da je naloga skrbnika razpolagati z varovančevimi dohodki, to samo po sebi ne pomeni, da je to isto razpolaganje varovancu samemu prepovedano. Oseba z oviranostjo pri razsojanju pa lahko glede na konkretne okoliščine svojega primera potrebuje globljo zaščito. Takšno, da ji sodišče tudi omeji pravico samostojnih ravnanj na področju, ki ga je poverilo skrbniku (z drugimi besedami: omeji poslovno sposobnost, tako da sme varovanec določena ravnanja opravljati le z dovoljenjem skrbnika ali da jih sme opravljati le skrbnik). To stori sodišče, kadar ugotovi obstoj realne nevarnosti, da bo varovanec mimo skrbnika samostojno vstopal v pravna razmerja in si s tem povzročil resno osebno ali premoženjsko škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I. in II. točki izreka ter tretji in peti alineji III. točke izreka potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom smiselno zavrnilo predlog A. A. (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec) za prenehanje skrbništva in na predlog centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) razširilo naloge skrbnika. Ker je bila nasprotnemu udeležencu v skladu s prej veljavno ureditvijo leta 2017 s sklepom sodišča delno odvzeta poslovna sposobnost (in sicer za razpolaganje s premoženjem in upravljanje z denarnimi sredstvi), skrbnika pa mu je nato z odločbo postavil CSD, je prvostopenjsko sodišče v kompleksnem izreku izpodbijanega sklepa odločilo: (i) da je nasprotni udeleženec, ki mu je bila s (točno določenim) sklepom sodišča delno odvzeta poslovna sposobnost, pod skrbništvom (I. točka izreka); (ii) da je s (točno določeno) odločbo CSD njegov skrbnik B. A. (II. točka izreka); (iii) določilo naloge skrbnika v sedmih alinejah, v tretji od njih je skrbniku naložilo, naj v imenu in za račun varovanca upravlja z vsem njegovim premoženjem, med drugim tudi z njegovimi denarnimi sredstvi oziroma dohodki, v peti alineji pa, naj v imenu in za račun varovanca sklepa pravne posle in skrbi za njihovo izvrševanje (III. točka izreka) ter (iv) izreklo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (IV. točka izreka).

2.Nasprotni udeleženec v pritožbi pojasnjuje, da mu je bila leta 2019 "odvzeta delna pravica do razpolaganja z denarnimi sredstvi in nepremičninami" ter prosi za vrnitev samostojnega razpolaganja s tem premoženjem. Zraven tega izraža nezadovoljstvo s sinom B. A. kot skrbnikom. V domu, kjer je nameščen nasprotni udeleženec, naj bi ga skrbnik obiskal le enkrat, blokiral naj bi mu telefon, leta 2019 pa naj bi mu s hranilne knjižice dvignil 50.000 EUR in jih porabil zase. Sodišče tako razume, da izpodbija nasprotni udeleženec I. in II. točko izreka ter tretjo in peto alinejo III. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje.

3.Center za socialno delo v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožba v delu, ki meri v odločitev o ohranitvi omejitve poslovne sposobnosti in določitvi nalog skrbnika, ni obrazložena. Zato je pritožbeno sodišče preizkusilo, ali je prvostopenjsko sodišče materialno pravno pravilno sklenilo, da nasprotni udeleženec (še vedno) potrebuje pomoč skrbnika pri ravnanju s premoženjem in poleg tega še globlje varstvo v obliki omejitve svoje lastne premoženjske svobode pri tem. Pri tem je bilo pozorno na obstoj morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

6.V tretji alineji III. točke izreka je sodišče prve stopnje izreklo, da je naloga skrbnika "v imenu in za račun varovanca upravljati in razpolagati z vsem njegovim premoženjem, med drugim tudi z njegovimi denarnimi sredstvi oz. dohodki". V peti alineji iste točke je izreklo, da "skrbnik v imenu in za račun varovanca sklepa pravne posle in skrbi za njihovo izpolnjevanje". V tem delu izreka sicer ni - kar bi bilo jasneje in pregledneje - zapisano, da nasprotni udeleženec teh istih premoženjskih oziroma poslovnih ravnanj ne sme opravljati tudi sam. A da je nasprotni udeleženec pri teh ravnanjih v resnici omejen - torej, da mu je v tem delu odvzeta poslovna sposobnost - je mogoče razbrati iz I. točke izreka. Z njo je sodišče prve stopnje namreč ugotovilo, da je nasprotnemu udeležencu s sklepom N 14/2015 z dne 22. 8. 2017 delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer na področju razpolaganja s premoženjem in upravljanja z denarnimi sredstvi.

7.Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, oprto na skrbno ugotovljeno dejansko stanje, da potrebuje nasprotni udeleženec na premoženjskem področju pomoč skrbnika (o čemer je odločeno v tretji in peti alineji III. točke izreka), poleg tega pa tudi varstvo v obliki omejitve svobode samostojnega upravljanja in razpolaganja s svojim premoženjem - torej omejitev poslovne sposobnosti (o čemer je odločeno v I. točki izreka izpodbijanega sklepa v zvezi s sklepom N 14/2015 z dne 22. 8. 2017).

8.Temeljno poslanstvo skrbništva, razumljeno skozi prizmo temeljnih človekovih pravic do osebnega dostojanstva in do osebne avtonomije iz 34. in 35. člena Ustave ter 3.a člena Konvencije združenih narodov o pravicah oseb z invalidnostjo, je podpora in pomoč varovancu zaživeti življenje v skladu s svojimi željami in predstavami. Skrbnik naj torej v prvi vrsti prepozna želje in predstave varovanca in mu - kot zakoniti zastopnik - pomaga uresničiti te želje v zunanjem (pravno-poslovnem) okolju (prim. drugi odstavek 239. člena Družinskega zakonika). Postavitev posameznika pod skrbništvo in določitev nalog, ki naj jih v imenu in za račun varovanca opravlja skrbnik, tako ne pomenita samodejnega odvzema poslovne sposobnosti varovancu. Če torej sodišče določi, da je naloga skrbnika razpolagati z varovančevimi dohodki, to samo po sebi ne pomeni, da je to isto razpolaganje varovancu samemu prepovedano. V tem se institut skrbništva bistveno razlikuje od predhodne zakonske ureditve, v kateri je sodišče vsakomur, ki zaradi težav pri razsojanju ni zmogel samostojne skrbi zase, omejilo poslovno sposobnost.

9.Oseba z oviranostjo pri razsojanju lahko glede na konkretne okoliščine svojega primera potrebuje še globljo zaščito. Takšno, da ji sodišče omeji pravico samostojnih ravnanj na področju, ki ga je poverilo skrbniku (z drugimi besedami: omeji poslovno sposobnost, tako da sme varovanec določena ravnanja opravljati le z dovoljenjem skrbnika ali da jih sme opravljati le skrbnik). To stori sodišče, kadar ugotovi obstoj realne nevarnosti, da bo varovanec mimo skrbnika samostojno vstopal v pravna razmerja in si s tem povzročil resno osebno ali premoženjsko škodo (denimo impulzivno zapravil ves dohodek, ne da bi poskrbel za plačilo temeljnih potreb kot so hrana, ogrevanje ipd.). Podlago za to ima sodišče v dveh določbah DZ. V tretjem odstavku 239. člena DZ, ki med nameni skrbništva določa tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic in koristi posameznika. Drugi del pravne podlage za omejevanje poslovne sposobnosti je 263. člen DZ, od koder implicitno izhaja, da lahko sodišče veljavnost poslov pogoji s skrbnikovim dovoljenjem ali pa izreče, da varovanec določenih poslov sploh ne more sklepati. Citirani zakonski določbi sta odsev ustavnega načela, da je Republika Slovenija socialna država (2. člen Ustave), in ustavno zagotovljene pravice invalidov do varstva (prvi odstavek 52. člena Ustave).

10.Nasprotni udeleženec tudi po presoji pritožbenega sodišča nujno potrebuje obe obliki varstva: tako določitev skrbnika, ki bo v imenu in za račun nasprotnega udeleženca upravljal in razpolagal z njegovim premoženjem, kot odvzem (omejitev) pravice samostojnega ravnanja s premoženjem. To izhaja iz naslednjih ugotovitev prvostopenjskega sodišča:

-glede na psihiatrično izvedensko mnenje iz leta 2017 ima nasprotni udeleženec po dolgoletnem pitju alkohola hudo obliko odvisnosti od alkohola, zaradi česar ima organske okvare kognitivnih funkcij (kratkoročnega spomina, vzdrževanja pozornosti, samoobvladovalnega vedenja, prisotna je miselna upočasnjenost), kar onemogoča samozaščitno presojo in spodbuja kompulzivno zapravljanje;

-v letih 2021 in 2022 (torej po pravnomočnosti sklepa o delnem odvzemu poslovne sposobnosti) je bil dvakrat hospitaliziran zaradi utrditve alkoholne abstinence, leta 2023 pa zaradi poskusa samomora;

-nasprotni udeleženec je popolnoma neaktiven, njegovi edini motivacija in aktivnost sta usmerjeni v iskanje alkohola, brez podpore druge osebe ne bi jedel, ne bi se umil, oblekel in ne bi jemal zdravil, celo hrane, ki mu jo pripravijo drugi, se ne dotakne brez podpore druge osebe;

-čim je kdaj sam, začne piti in se odpravi do gostilne, nazaj grede zaradi alkoholiziranosti pade in ga morajo poiskati drugi (tako je npr. leta 2024 z avtoštopom hodil v trgovino in od znancev naprošeni denar porabil za alkohol);

-tako svojci kot psihiatrinja nasprotnega udeleženca so ovrgli trditev nasprotnega udeleženca, da zadnja leta nič ne pije;

-nasprotni udeleženec ni več zmožen samostojnega življenja, paziti je treba, da ne pride do denarja, ker ga takoj porabi za alkohol, ob opitosti je treba poskrbeti za njegovo varnosti (da ga, ko na poti domov pade, ne bi kdo povozil, ali da ne bi zmrznil);

-psihiatrinja nasprotnega udeleženca ocenjuje, da potrebuje nasprotni udeleženec stalno pomoč in nadzor, ker zaradi psihoorganske spremenjenosti, ki je posledica odvisnosti od alkohola in možganske kapi, ne more več samostojno funkcionirati v domačem okolju.

11.Na dlani je zato, da bi si nasprotni udeleženec, če bi bil brez podpore skrbnika, škodil že z neaktivnostjo (=pasivnostjo, opustitvami), ker ne more poskrbeti niti za najbolj temeljno - lastno (dostojno) preživetje. V prejšnji točki opisane ugotovitve sodišča utemeljujejo tudi realno nevarnost, da bi nasprotni udeleženec mimo skrbnika samostojno vstopal v pravna razmerja (zlasti trošenje denarja za alkohol) in si s tem povzročal resno osebno škodo. Izpostavljal bi se namreč nevarnostim resnih poškodb zdravja ob opitosti, pa tudi poglabljanju upada kognitivnih funkcij. Zato je sodišče prve stopnje odločilo prav, ko je nasprotnega udeleženca zavarovalo ne le z določitvijo (oziroma ohranitvijo) skrbnika, ampak tudi z ohranitvijo omejitve poslovne sposobnosti.

12.Nasprotovanje izbranemu skrbniku nasprotni udeleženec deloma opira na dejstva, ki naj bi se zgodila šele po izdaji izpodbijanega sklepa (domnevni preredki obiski in blokada telefona). Teh pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Splošno dodaja, da lahko o razlogih za razrešitev skrbnika odloča sodišče prve stopnje. Izbiri skrbnika nasprotni udeleženec nasprotuje še s trditvijo, da mu je skrbnik leta 2019 - torej že pred začetkom tega postopka za prenehanje skrbništva - s hranilne knjižice dvignil 50.000 EUR in jih porabil zase. Tega dejstva nasprotni udeleženec prvostopenjskemu sodišču ni razkril. Še več, na ustni obravnavni 6. 12. 2023 je izrecno izrazil zadovoljstvo s skrbnikom in njegovim delom. Toda dogodek, ki ga v pritožbi prvič razkriva nasprotni udeleženec, se objektivno ni mogel zgoditi. CSD je namreč v odgovoru na pritožbo pojasnil, da skrbnik takega dviga ni mogel izvršiti, ker ima nasprotni udeleženec t. i. pupilni račun in mora skrbnik za vsak dvig dobiti pisno odobritev CSD. Poudaril je še, da je to razložil nasprotnemu udeležencu, ki je svoje obtožbe že preklical in se skrbniku zanje opravičil.

13.Pritožba nasprotnega udeleženca torej ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je prav uporabilo materialno pravo in ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku). Zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 10/08 - MKPI.

2Uradni list RS, št. 15/17 - v nadaljevajnu DZ.

3Osebni avtonomiji prijaznejšega položaja, ko bi posameznik dobil skrbnika kot dodatno podporo pri svojem udejstvovanju, ne da bi se mu obenem prepovedovalo oziroma jemalo lastno svobodo ravnanja (t. i. poslovno sposobnost), prejšnja ureditev ni poznala. Posameznik je lahko imel skrbnika za določeno nalogo edinole, če mu je bila pred tem odvzeta poslovna sposobnost za to isto nalogo.

4Obširno o tem M. Orehar Ivanc: Skrbništvo za odrasle osebe, Pravosodni bilten 3/2021, str. 26-30.

5Preklic teh obtožb je tudi v sodnem spisu na list. št. 239-240.

6Uradni list RS, št. 37/07 - ur. p. b. in nasl. - ZPP.

7Uradni list RS, št. 16/19 - v nadaljevanju ZNP-1.