Jedro

Odstranitev tlakovcev na delu sosednega zemljišča je taka kršitev sosedskega sožitja, da obstoji pravni interes za posestno varstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obe stranki sami trpita vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugodilo prepovednemu in restitucijskemu zahtevku glede motenja na meji s parc. št. ... in ... vl. št. ... k.o. T. Zatrjevano motenje je bilo realizirano z odstranitvijo tlakovcev na razdalji 5 m in v širini 15 do 25 cm, poleg tega pa je bilo motenje realizirano s tem, da je na razdalji 8 m novo postavljena ograja za 13 cm posegala v prejšnje posestno stanje.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje, da ni bilo protipravnosti in samovoljnosti, ker je za zamenjavo ograje obstajalo pravnomočno gradbeno dovoljenje. Izpodbija ugotovljeno zadnjo posest tožeče stranke in zatrjuje lastno izvrševanje posesti tudi na drugi strani ograje, ko je tožena stranka vzdrževala ograjo in strigla živo mejo. Sodišče bi o tem moralo zaslišati vse štiri priče A. Nova ograja na določenih mestih za 13 cm presega prejšnjo žično ograjo, niso pa presežene meje prejšnjih točkovnih temeljev. Izrek je nejasen glede restitucije, ker uporablja izraz južno od do sedaj obstoječe žične ograje, ki pa je ni več. Restitucija kljub skici ni jasna, saj ni znano, kako se naj vzpostavi prejšnje stanje. Za varstvo posesti tudi ni ekonomskega interesa in je tožba šikanozna. Motenje je kvečjemu minimalno glede manjše površine tlakovcev, saj ima vendar tožnik še 617 m2 dvorišča. Tožena stranka ne ve, ali je dolžna podreti celotno ograjo, ali le del ograje.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno ugotovilo protipravno ravnanje tožene stranke. Sklicevanje na gradbeno dovoljenje za obnovo ograje je brezpredmetno, saj ograja ni predmet te posestmotitvene pravde. Predmet te pravde je motenje posesti na delu dvorišča, ki ga je hasnovala tožeča stranka. Obnova ograje je pomembna samo v toliko, v kolikor nova ograja posega v zadnje posestno stanje tožeče stranke.

Neutemeljeno je izpodbijanje zadnje posesti tožeče stranke na spornem delu dvorišča. Uporaba dvorišča za negovanje žive meje, ne pomeni izvrševanja posesti, ampak gre za pravico soseda po stvarnem pravu, da začasno uporabi sosednje zemljišče zaradi del na lastnem zemljišču. Iz navedenih razlogov sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno zasliševati predlaganih prič zaradi izvrševanja domnevne posesti na drugi strani ograje.

Pa tudi, če bi se taka dejanja štela za izvrševanje posesti, bi šlo za soposest obeh strank; tudi soposesti pa ni dovoljeno motiti tako, da na delu sosednjega dvorišča ena stranka odstrani tlakovce in jih zloži na kup.

Pritožnik sam v pritožbi delno priznava motenje, ko trdi, da nova ograja na določenih mestih za 13 cm presega prejšnjo žično ograjo, da pa ni presežena meja prejšnjih točkovnih temeljev. S tem pritožnik jasno priznava, da je posegel v prejšnje posestno stanje.

Izrek izpodbijanega sklepa je zelo jasen in tehnično precizen. Pritožnik očitno ne upošteva, da je sestavni del sklepa tudi izdelana skica (iz vročilnice na list. št. ... izhaja, da je bila skica vročena strankam skupaj s sklepom). Iz sklepa in skice kot celote jasno izhaja, kakšno vzpostavitev prejšnjega stanja je dolžna izvršiti tožena stranka.

V izpodbijanem sklepu se ne zahteva odstranitev ograje, ampak uskladitev ograje s prejšnjim posestnim stanjem in ponovna namestitev tlakovcev na prvotno mesto.

Tehnični in gradbeni parametri restitucije so natančno razvidni iz priložene skice. Trditev, da ima tožeča stranka vendar še 617 m2 dvorišča in da ni ekonomskega interesa za posestno varstvo, ni pravni argument. Odstranitev tlakovcev in njihova zložitev na kup, ter delni poseg z novo ograjo v prejšnje posestno stanje, pomeni vendar grobo kršitev sosedskega prava in sožitja.

Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da ima tožeča stranka pravni interes za posestno varstvo. Nasprotno stališče bi pomenilo hudo kršitev pravil sosedskega prava.

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi pritožbene stroške. Odgovor na pritožbo ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve, zato ne gre za potreben pritožbeni strošek.