Jedro

Navedbe o terorističnih grožnjah v 90. letih prejšnjega stoletja ter revščini so z vidika priznanja mednarodne zaščite, torej statusa begunca ali subsidiarne zaščite v smislu 20. člena ZMZ-1, nepomembne, kar utemeljuje zavrnitev prošnje po prvi alineji 52. člena ZMZ-1. Zatrjevanih terorističnih groženj ni že vse od leta 2011, pritožnikovih ekonomskih težav pa ni mogoče povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov ali subjektov preganjanja. Resna škoda iz 28. člena ZMZ-1 pa ne more biti posledica pomanjkanja oziroma ekonomske situacije v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode.

S pritožbenimi navedbami o svojem težkem otroštvu in o tem, da mu v Alžiriji tudi kot odraslemu ni bilo zagotovljeno dostojno življenje, pritožniku prav tako ne uspe izpodbiti domneve o tem, da je Alžirija zanj varna izvorna država (razlog za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene iz druge alineje 52. člena ZMZ-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) zavrnilo tožbo zoper odločbo, št. 2142-1333/2025/6 (1222-15) z dne 30. 6. 2025, s katero je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite kot očitno neutemeljeno in odločilo o posledicah te odločitve.

2.V obrazložitvi je pritrdilo ugotovitvam toženke, da je tožnik v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite ter da prihaja iz varne izvorne države.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper izpodbijano sodbo vložil pritožbo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj jo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Ne strinja se s stališčem Upravnega sodišča, da ni konkretizirano izpodbijal, zakaj njegova izvorna država zanj ni varna. V tožbi je navedel, da so mu bile kot otroku kršene otrokove pravice, pa tudi ekonomske razloge, ki so prav tako posledica vsega, kar se mu je zgodilo v otroštvu. V izvorni državi mu ne v otroštvu in ne kasneje ni bilo zagotovljeno dostojno življenje v smislu materialnih in socialnih pogojev. Alžirija zato ni več njegova domovina, niti ni pravna država.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Upravno sodišče je presojo glede očitne neutemeljenosti pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito oprlo na dva razloga - da je pritožnik v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite (prva alineja 52. člena Zakona o mednarodni zaščiti, v nadaljevanju ZMZ-1), ter da prihaja iz varne izvorne države (druga alineja 52. člena ZMZ-1).

7.S ponavljanjem tožbenih navedb o terorističnih grožnjah v 90. letih prejšnjega stoletja ter revščini pritožniku ne uspe izpodbiti pravilnosti stališča izpodbijane sodbe, da so te okoliščine z vidika priznanja mednarodne zaščite, torej statusa begunca
ali subsidiarne zaščite v smislu 20. člena ZMZ-1, nepomembne, kar utemeljuje zavrnitev prošnje po prvi alineji 52. člena ZMZ-1. Upravno sodišče je v 17. točki obrazložitve izpodbijane sodbe v tej zvezi izčrpno pojasnilo, da zatrjevanih terorističnih groženj ni že vse od leta 2011, da pritožnikovih ekonomskih težav ni mogoče povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov ali subjektov preganjanja in da resna škoda iz 28. člena ZMZ-1 ne more biti posledica pomanjkanja oziroma ekonomske situacije v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode. Glede na to, da pritožnik v pritožbi ne ponudi nobenih konkretnih argumentov, zakaj naj bi bili zgoraj navedeni razlogi, s katerimi se je Upravno sodišče do teh navedb opredelilo, napačni, lahko Vrhovno sodišče slednjim le pritrdi.

8.S pritožbenimi navedbami o svojem težkem otroštvu in o tem, da mu v Alžiriji tudi kot odraslemu ni bilo zagotovljeno dostojno življenje, pritožniku prav tako ne uspe izpodbiti domneve o tem, da je Alžirija zanj varna izvorna država (razlog za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene iz druge alineje 52. člena ZMZ-1). Sodišče je sicer v skladu s standardi, kot izhajajo iz sodne prakse Sodišča Evropske unije, dolžno v okviru podrobne in ex nunc presoje, na podlagi elementov spisa in tistih, s katerimi se je seznanilo med postopkom, preverjati, ali označitev tretje države za varno izvorno državo izpolnjuje materialne pogoje za tako označitev, in v primeru, če prosilec izkaže tehtne razloge, ki se nanašajo na njegove osebne okoliščine, šteti, da je ta domneva ovržena. Vendar pa pritožnik z zgoraj navedenimi pav1alnimi pritobenimi navedbami, ki se nanaajo bodisi na dogodke, ki so se dogajali pred tridesetimi leti (pritonik je podatkih spisa zdaj star 46 let), bodisi na izrazito ekonomske razloge, po presoji Vrhovnega sodi1a ne more utemeljiti ne prvega ne drugega.

9.Ker pritožbene navedbe torej niso utemeljene in tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen Zakona o upravnem sporu).

-------------------------------

1Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, nahaja zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja zunaj države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo, če ne obstajajo izključitveni razlogi iz prvega odstavka 31. člena tega zakona (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1).

2Status subsidiarne zaščite se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa 28. člen tega zakona, in če ne obstajajo izključitveni razlogi iz drugega odstavka 31. člena tega zakona (tretji odstavek 20. člena ZMZ-1).

3Glej npr. sodbo Sodišča Evropske unije z dne 1. 8. 2025 v združenih zadevah C-758/24 (Alace) in C-759/24 (Canapelli).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 20, 28, 52, 52-1, 52-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.