Jedro

V izpodbijanem sklepu ni razlogov o odločilnih dejstvih, saj prvostopno sodišče ni obrazložilo na čem temeljijo zaključki o utemeljenosti suma, da sta obdolženca storila očitani kaznivi dejanji.

Izrek

Pritožbama zagovornic obdolženega V.R. in zagovornikov obdolženega R.K. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom o podanem nesoglasju med preiskovalnim sodnikom in državno tožilko, glede zahteve za preiskavo zoper obdolženega V.R. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in zoper obdolženega R.K. zaradi kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 263. člena KZ-1 odločil, da se preiskava zoper oba obdolženca opravi.

2. Zoper tak sklep so se pritožili zagovorniki obeh obdolžencev. Zagovornici obdolženega V.R. v pritožbi navajata, da je izpodbijani sklep v celoti neutemeljen ter nepravilen, saj ni podan utemeljen sum, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno, glede obdolženega V.R. ni z ničemer izkazan subjektivni znak, in sicer njegov naklep, ki se zahteva za tovrstna kazniva dejanja, okoliščine da bi naj obdolženi V.R. s svojim ravnanjem D.G. pridobil premoženjsko korist, pa so v celoti neobrazložene, prav tako pa tudi ni navedeno, na kak način bi naj D.G. z ravnanjem obdolženega V.R. sploh lahko pridobil protipravno premoženjsko korist. Zagovornici predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, zahtevo za preiskavo kot neutemeljeno zavrne in postopek zoper obdolženca ustavi. Zagovorniki obdolženega R.K. so pritožbo vložili iz vseh pritožbenih razlogov, pri tem pa navajali, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, saj je obremenjen z bistvenimi kršitvami določb postopka, saj o odločilnih dejstvih nima nobenega razloga (utemeljen sum ni obrazložen niti z besedo), posamezni razlogi glede nestrinjanja z mnenjem preiskovalnega sodnika pa so nejasni, pomanjkljivi in mestoma v medsebojnem nasprotju, prav tako pa so v nasprotju tudi z listinskimi dokazi v spisu in ostalimi dokazi, zbranimi v predkazenskem postopku. Prav tako po oceni zagovornikov izpodbijani sklep temelji na zmotni uporabi materialnega prava. Pritožniki prav tako navajajo, da je izpodbijani sklep na več mestih konfuzen in težko razumljiv zaradi navajanja napačnih členov kaznivih dejanj in zamenjevanja imen obeh obdolžencev, pri čemer ni jasno, ali je do takšne zamenjave prišlo že pri obrazložitvi nestrinjanja preiskovalnega sodnika in je to v izpodbijanem sklepu le dobesedno prepisano. Tudi če gre za napake v obrazložitvi nestrinjanja preiskovalnega sodnika, pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni ustrezno reagiralo in to ni pojasnilo in obrazložilo, temveč je z izpodbijanim sklepom zgolj pavšalno izrazilo strinjanje z zahtevo za preiskavo, ne da bi se kakorkoli vsebinsko opredelilo. Navedbe v sklepu so mestoma tudi v medsebojnem nasprotju, ali pa celo v nasprotju s stanjem spisa, kar pritožniki na straneh 3 in 4 pritožbe tudi podrobneje pojasnjujejo. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi ter zahtevo za preiskavo zavrne.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da sta pritožbi utemeljeni.

4. Soglašati je potrebno s pritožbama, ki, kot je uvodoma že navedeno, prvostopnemu sodišču med drugim očitata, da je izpodbijani sklep pomanjkljivo obrazložen, da v njem ni razlogov o odločilnih dejstvih, in da, kot navajajo zagovorniki obdolženega Kljajića, utemeljenost suma ni obrazložena niti z eno besedo. Držijo namreč pritožbene navedbe, da v izpodbijanem sklepu ni razlogov o odločilnih dejstvih, saj prvostopno sodišče ni obrazložilo na čem temeljijo zaključki o utemeljenosti suma, da sta obdolženca storila očitani kaznivi dejanji. Izpodbijani sklep v tej smeri namreč nima prav nobenega razloga. Prav pa ima ista pritožba tudi, ko izpostavlja nejasnost razlogov glede G. plačila 30.000,00 EUR davčnega dolga, za kar prvostopno sodišče v točki 25 svojega sklepa med drugim navaja, da teh 30.000,00 EUR naj ne bi bilo odplačilo dolga, temveč nagrada R.K., da odloži izvršbo zoper D.G., pri čemer se obdolženemu K. niti ne očita prejem 30.000,00 EUR nagrade, temveč le 10.000,00 EUR, prav tako pa se mu tudi ne očita, da bi odložil izvršbo zoper D.G. (točka 25 izpodbijanega sklepa), temveč da je nagovoril sodelavca, soobdolženega V.R., da je G. omogočil odlog izvršbe.

5. Prav pa ima tudi pritožba zagovornic obdolženega R., ko prvostopnemu sodišču očita pomanjkanje razlogov tudi o tem, kakšna naj bi sploh bila korist, ki bi jo naj D.G. z ravnanjem V.R. pridobil, pri čemer prvostopno sodišče tudi ni zavzelo stališča o tem, kakšne so sploh bile pristojnosti obdolženega V.R., saj se s tem, ali je slednji sploh imel pooblastilo za samostojno odločanje, sodišče prve stopnje sploh ni ukvarjalo. Vse navedeno pa so v obravnavani zadevi odločilna dejstva, o katerih izpodbijani sklep nima ustreznih razlogov, zaradi česar ga tudi ni bilo mogoče preizkusiti.

6. Če se se zunajobravnavni senat ne strinja z razlogi, ki jih navaja preiskovalni sodnik glede zahteve državnega tožilca za uvedbo preiskave, izda sklep o preiskavi, ki mora vsebovati vse podatke iz tretjega odstavka 168. člena ZKP. To pomeni, da mora v njem podati obrazložitev utemeljenega suma, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, določno pa mora navesti tudi dejstva, podatke in dokaze, na podlagi katerih sklepa o njegovem obstoju. Iz obrazložitve, ki ju je podal preiskovalni sodnik je razvidno, na podlagi česa slednji sklepa, da v obravnavani zadevi utemeljen sum ni podan. Odločitev, ki je temu nasprotna in jo je v izpodbijanem sklepu sprejel izvenrazpravni senat, pa mora prav tako vsebovati razloge, torej navedbe tistih okoliščin, ki izhajajo iz konkretnih dokazov in potrjujejo, da je zahteva za preiskavo utemeljena. Ker izpodbijani sklep, kot je že obrazloženo, nima ustreznih razlogov, ti, ki so, pa so dokaj nejasni, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbama in je izpodbijani sklep razveljavilo in odločilo, da se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

7. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljene kršitve. V kolikor bo vztrajalo pri svoji odločitvi, da je zahteva za preiskavo utemeljena, bo takšno svoje stališče ustrezno obrazložilo z navedbo razlogov oziroma okoliščin, ki izhajajo iz konkretnih dokazov in potrjujejo, da je zahteva za preiskavo utemeljena.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.