Jedro

Glede na določbe ZZK-1 se za enoznačno identifikacijo imetnika pravice – fizične osebe, uporablja EMŠO. V prvem odstavku 25. člena ZZK-1 so opredeljeni podatki o fizični osebi – imetniku pravic, ki se vpiše v zemljiško knjigo. Obsegajo tudi podatke EMŠO, izjema od tega pravila je določena le za sodno odločbo oziroma odločbe drugih državnih organov, ki so podlaga za vpis. Pa tudi v takem primeru, ko v odločbi podatek o EMŠO ni naveden, zakon zahteva, da se priloži kopija osebne izkaznice. V konkretnem primeru je vpis predlagan na podlagi pogodbe. Oseba, to je fizična oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, mora biti označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo (prvi odstavek 32. člena ZZK-1), torej mora biti navedena tudi enotna matična številka občana, EMŠO, kot to določa druga točka prvega odstavka 24. člena ZZK-1. Pritožnik z razlogovanjem, da za identifikacijo zadošča le navedba rojstnega datuma, ni uspešen. Odsvojitelj, fizična oseba, ni bil označen s potrebnimi podatki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep Dn 238512/2022 z dne 20.12.2022. S tem sklepom je bilo odločeno, da se vknjižba lastninske pravice ne dovoli, ker oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, v zemljiškoknjižnem dovolilu in tudi ne v listini, ki je podlaga za vpis, ni označena s podatki o EMŠO fizične osebe.

2. Zoper sklep se je predlagatelj pritožil. Meni, da je sodišče odločilo, ne da bi upoštevalo procesna in materialna pravila zemljiškoknjižnega prava. Sklep je nepravilen. Sklicuje se na ugovorne navedbe ter poudarja, da mora po 32. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) biti izstavitelj v zemljiškoknjižnem dovolilu označen s podatki, s katerimi je vpisan v zemljiško knjigo. EMŠO je vpisan, javni vpogled pokaže le podatek prvega dela EMŠO, ki je sestavljen iz rojstnega datuma, slednji pa je v listini vsebovan. Zato navedba rojstnega datuma zadošča, zadoščeno je določbi prvega odstavka 32. člena ZZK-1. O identiteti osebe ni dvoma, to je tudi smisel določbe o označitvi osebe s podatki, vpisanimi v zemljiško knjigo, ki dovoljuje vpis. Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen, ni pa formalističen. Pri sestavi listine je treba upoštevati tudi določbe gospodarskega in registrskega prava ter Uredbo o vpisu pravnih oseb in drugih oseb v sodni register. Te se v listinah ne smejo navajati s podatki o EMŠO pogodbenikov. Ta listina je podlaga za izročitev stvarnega vložka družbi. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da se predlagano vknjižbo lastninske pravice na ime pritožnika dovoli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na določbe ZZK-1 se za enoznačno identifikacijo imetnika pravice – fizične osebe, uporablja EMŠO. V prvem odstavku 25. člena ZZK-1 so opredeljeni podatki o fizični osebi – imetniku pravic, ki se vpiše v zemljiško knjigo. Obsegajo tudi podatke EMŠO, izjema od tega pravila je določena le za sodno odločbo oziroma odločbe drugih državnih organov, ki so podlaga za vpis. Pa tudi v takem primeru, ko v odločbi podatek o EMŠO ni naveden, zakon zahteva, da se priloži kopija osebne izkaznice. V konkretnem primeru je vpis predlagan na podlagi pogodbe. Oseba, to je fizična oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, mora biti označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo (prvi odstavek 32. člena ZZK-1), torej mora biti navedena tudi enotna matična številka občana, EMŠO, kot to določa druga točka prvega odstavka 24. člena ZZK-1. Tem zahtevam predlagatelj ni zadostil, zato je ugovor pravilno zavrnjen. Pritožnik z razlogovanjem, da zadošča le navedba rojstnega datuma za identifikacijo, ni uspešen, glede na povsem jasne zakonske zahteve. Neuspešen je tudi z navedbami, da se določeni podatki o "EMŠO pogodbenikov" glede na določbe Uredbe o vpisu pravnih oseb in drugih oseb v sodni register, Zakona o sodnem registru ter Zakona o gospodarskih družbah ne smejo navajati, ob tem spregleda bistvo, to je, da predlogu ni ugodeno, ker odsvojitelj, fizična oseba, ni bil označen s potrebnimi podatki.

5. Pritožbeno sodišče, ki tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).