Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sklep II DoR 297/2021

ECLI:SI:VSRS:2021:II.DOR.297.2021 Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat

predlog za dopustitev revizije lastninska pravica na nepremičnini originarna pridobitev lastninske pravice pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice zloraba izvršbe lastninjenje odločba državnega organa sklep o izročitvi dobrovernost izvršilni postopek zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče
15. september 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) je s tožbo zahtevala, da se ugotovi, da je lastnica nepremičnine s parc. št. 1648/5, k. o. ..., in da ji je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna izdati ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo. Trdila je, da je lastnica sporne nepremičnine postala že na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini oziroma da jo je priposestvovala.

2. V postopku pred nižjima sodiščema je bilo ugotovljeno, (1) da je toženka sporno nepremičnino kupila na javni dražbi v izvršilnem postopku po izklicni ceni, ki je bila določena na podlagi cenitve sodnega cenilca, in (2) da toženka ni bila upnica izvršilnega postopka.

3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek in odločilo o stroških postopka. Pojasnilo je, da je toženka z nakupom nepremičnine v izvršilnem postopku veljavno pridobila lastninsko pravico. Tožničine navedbe merijo na očitek o toženkini navadni nedobrovernosti, ki ne more imeti vpliva na veljavno pridobitev lastninske pravice. Če je tožnica menila, da je lastnica sporne nepremičnine, bi svoje pravice morala zaščititi v izvršilnem postopku. Neaktivnosti ne more opravičevati s pojasnilom, da za izvršbo ni vedela. Izvršba je bila zaznamovana v zemljiški knjigi.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo. Pojasnilo je, da tožnici ni uspelo izkazati toženkine kvalificirane nedobrovernosti.

5. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: - Ali gre v tej zadevi za konkurenco dveh originarnih načinov pridobitve lastninske pravice ter, nadalje, ali to terja presojo, čigava pravica je močnejša, kljub vpisani lastninski pravici toženca v zemljiški knjigi, ki je le deklaratorne narave? - Ali bi sodišči prve in druge stopnje morali ugotavljati obstoj tožnikove lastninske pravice na predmetu pravde oziroma, ali bi se morali ukvarjati z vprašanjem, ali je bil tožnik dejanski lastnik in ali je lastninsko pravico pridobil na podlagi ZLNDL ali na podlagi priposestvovanja? - Ali bi morali sodišči prve in druge stopnje ob tehtanju nasprotujočih si interesov pravdnih strank upoštevati celotno ravnanje toženca in ne zgolj omejeno na vprašanje dobre vere, v smislu zaupanja v zemljiško knjigo, omejeno na izvršilni postopek? - Ali bi morali sodišči prve in druge stopnje obravnavati (tehtati) toženčevo ravnanje kot celoto, in sicer v smislu (ne)dopustnosti njegovega ravnanja skozi prizmo splošnih načel civilnega prava (vključno z načeli vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic), in ne omejeno na vprašanje dobre vere v okviru izvršilnega postopka, (pri čemer je tudi vprašanje te dobre vere nadalje omejeno zgolj na zaupanje v zemljiško knjigo)? - Ali gre v tej pravdi za odločanje o konkurenci originarnih načinov pridobitve lastninske pravice oziroma o koliziji dveh interesov, ter, nadalje ali bi v okviru odločanja oziroma tehtanja morali sodišče prve in druge stopnje obravnavati (tehtati) toženčevo ravnanje kot celoto, upoštevaje splošna načela civilnega prava, pri čemer se torej obravnava (tehta) toženčevo ravnanje kot celota, vključno z izvensodnim odnosom s tožnikom, in ne zgolj vprašanje toženčeve dobrovernosti glede zemljiške knjige v okviru izvršbe (dražbe)? - Ali bi v zadevi, kot je tožnikova, ko njegova lastninska pravica izhaja iz družbene lastnine, sodišče moralo obravnavati tudi vprašanje lastninjenja sporne parcele in s tem povezane posledice nepravilne materialnopravne podlage vpisa v zemljiško knjigo? - Ali bi moralo sodišče pri obravnavanju toženčeve kvalificirane nedobrovernosti navesti normativni okvir, da bi bilo možno izpodbijano sodbo sploh preizkusiti? - Ali je izpodbijana sodba, upoštevaje uveljavljeno sodno prakso in ustavnopravno prakso Ustavnega sodišča očitno napačna in posledično arbitrarna, in sicer še posebej, ker ni odločalo o tožnikovi lastninski pravici oziroma konfliktu tako ugotovljene tožnikove pravice s toženčevo? - Ali bi moralo sodišče obravnavati tožnikove navedbe glede pridobitve lastninske pravice v postopku lastninjenja?

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia