Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi sklepčnost tožbenega zahtevka, utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi in glede katerih se šteje, če je toženec pasiven, da priznava njihovo resničnost. Tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Prvostopenjsko sodišče je le ugotovilo, da je izpolnjen pogoj iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP, torej, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Nima pa zamudna sodba razlogov o obstoju tistih dejanskih okoliščin, ki so po presoji sodišča prve stopnje pravno relevantne. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svojo odločitev in tudi ne, na katero pravno normo je odločitev oprlo. Sodbe ni mogoče preizkusiti.
Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je toženi stranki naložilo, naj plača tožniku 5.000.000,00 SIT odškodnine z zamudnimi obrestmi v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero od 01.06.2002 dalje do izdaje sodbe in zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje, ter znesek 36.000,00 SIT, v 15-ih dneh po izdaji sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 12.000,00 SIT za čas od 08.06.2002 dalje do plačila, od zneska 12.000,00 SIT za čas od 15.06.2002 dalje do plačila in od zneska 12.000,00 SIT za čas od 22.06.2002 dalje do plačila.
Zoper sodbo se je toženec pritožil ter navaja, da pritožbo vlaga zaradi kršitve pravil pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Dne 29.12.2003 je prejel zamudno sodbo iz rok svojega očeta. Istega dne je vložil tudi pritožbo. Dejstvo je, da tožbe nikoli ni prejel, zato nanjo tudi ni mogel odgovoriti. Tožba mu do sedaj ni bila vročena. Zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, ob tem pa pazilo po uradni dolžnosti na tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je dolžno glede na določbo 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) paziti uradoma, in na pravilno uporabo materialnega prava.
Ena od predpostavk za izdajo zamudne sodbe je tudi vročitev tožbe v odgovor toženi stranki. Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - vročilnica - je javna listina. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1.odst. 224. čl. ZPP). Iz vročilnice, spete na l. št. 2 spisa izhaja, da je pošiljko - tožbo s prilogami in pozivom na odgovor, prejel toženec, ki je prejem potrdil s svojim podpisom. Zato je potrebno izhajati iz dejstva, da je bila navedena pošiljka vročena tožencu, dokler toženec ne dokaže nasprotnega (3. odst. 224. čl. ZPP). Toženec v pritožbi le zanika prejem, za svoje navedbe dokazov ne predlaga. Zato ta pritožbeni razlog ni podan. Možnost je imel torej sodelovati v postopku, in je izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP.
Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da so tudi drugi pogoji za izdajo zamudne sodbe podani. Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi sklepčnost tožbenega zahtevka, utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP) in glede katerih se šteje, če je toženec pasiven, da priznava njihovo resničnost. Tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Prvostopenjsko sodišče je le ugotovilo, da je izpolnjen pogoj iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP, torej, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Nima pa zamudna sodba razlogov o obstoju tistih dejanskih okoliščin, ki so po presoji sodišča prve stopnje pravno relevantne. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svojo odločitev in tudi ne, na katero pravno normo je odločitev oprlo. Sodbe ni mogoče preizkusiti in je podana zato kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ter je zato po določbi 1. odst. 354. čl. ZPP sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.