Jedro

Če naročnik podjemnika že med samim izvajanjem del obvesti o tem, da ima delo napake, je namen grajanja napak, tj. omogočiti podjemniku, da se seznani z napakami in jih odpravi, dosežen, zato naročniku po zaključku izvajanja del ni treba ponovno notificirati istih napak.

Tudi če napaka nima značilnosti iz 638. člena OZ (torej tudi če ni takšna, da je zaradi nje delo neuporabno, in tudi če posel ni opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji), naročnik ni dolžan omogočiti podjemniku, da napako odpravi, če je glede na značilnosti napake oziroma druga podjemnikova ravnanja pri opravljanju posla (npr. hujša kršitev pravil stroke pri opravljanju posla) očitno, da podjemnik napake ni sposoben uspešno odpraviti. Naročnik lahko v takem primeru uveljavi druge jamčevalne zahtevke po tretjem odstavku 639. člena OZ, ne da bi prej omogočil podjemniku, da napako odpravi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: 1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 89797/2019 z dne 8. 10. 2019 ostane v celoti v veljavi. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške, v roku 15 dni, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 1.562,90 EUR in stranskemu intervenientu pravdne stroške v višini 22,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da toženi stranki naloži plačilo 12.444,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter toženi stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti, oziroma podredno, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi v izpodbijanem delu in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno in tožeči stranki naloži plačilo pritožbenih stroškov v roku 15 dni po vročitvi sklepa, v primeru zamude skupaj zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v tem postopku trdi, da zahteva povrnitev navadne premoženjske škode oziroma škode zaradi zmanjšanja premoženja, nastale zaradi nestrokovno opravljenega dela tožene stranke pri opravljanju računovodskih storitev, zaradi s strani tožene stranke storjenih napak in kršitve obveznosti, ki izhajajo iz zakonskih določb in podzakonskih predpisov ter Pogodbe o opravljanju računovodskih storitev. Višino odškodnine utemeljuje s stroškom, ki je nastal zaradi odpravljanja napak tožene stranke. Vtoževani znesek je znesek enoletnega pavšala, plačanega družbi A. d. o. o., ki odpravlja napake tožene stranke.

6. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da je bila med pravdnima strankama sklenjena Pogodba o opravljanju računovodskih storitev (v nadaljevanju Pogodba), ki jo je tožeča stranka toženi stranki odpovedala po elektronski pošti. Dne 28. 5. 2019 je prišlo do sestanka med tožečo stranko in družbo A. d. o. o., prisotna je bila tudi predstavnica tožene stranke B. B., ki je sestanek zapustila predčasno zaradi družinskih obveznosti. Na podlagi tega sestanka je bil narejen zapisnik, ki je bil posredovan toženi stranki in ga je ta tudi prejela. Iz zapisnika izhaja, da je sestanek tega dne vodilo podjetje A. d. o. o., ki je na sestanku vse prisotne opozorilo na nekatere napake in neskladja do tedaj opravljenih računovodskih poslov.

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožeča stranka s predložitvijo zapisnika sestanka z dne 28. 5. 2019 ni uspela izkazati, da je bilo tega dne delo tožene stranke prevzeto, zaradi česar na sestanku omenjene napake niso bile toženi stranki grajane skladno s 633. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), torej ob prevzemu opravljenega dela, temveč mnogo prej. Tožeča stranka ni izkazala, da je toženo stranko od izvedbe sestanka dne 28. 5. 2019 do primopredaje poslov dne 1. 7. 2019 kakorkoli drugače seznanila z obstojem očitnih napak njenega dela, zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da napake opravljenega posla tožene stranke niso bile grajane skladno s 633. členom OZ, zaradi česar je po prevzemu poslov s strani družbe A. d. o. o. dne 1. 7. 2019 odgovornost tožene stranke za stvarne napake opravljenega dela prenehala, tožeča stranka kot naročnik pa je izgubila jamčevalne zahtevke, ki bi ji šli v primeru pravilnega grajanja napak. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da je bilo treba zahtevek tožeče stranke v delu, ki se nanaša na plačilo 6 x po 700 EUR, zavrniti že iz razloga, ker tožeča stranka ni izkazala, da bi ji škoda v tem znesku sploh nastala.

8. Poslovno razmerje med pravdnima strankama ima značilnosti podjemne pogodbe. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen OZ). Odgovornost podjemnika za napake izvršenega dela je urejena v 633. do 640. členu OZ. Naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to določi primeren rok (prvi odstavek 637. člena OZ). Naročnik lahko odstopi od pogodbe in zahteva povračilo škode, ne da bi prej zahteval odpravo napake, če ima opravljeni posel tako napako, da je delo neuporabno, ali če je opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji (638. člen OZ). Če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, oziroma če posel ni izvršen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, je naročnik dolžan dovoliti podjemniku, da napako odpravi. Naročnik lahko določi podjemniku primeren rok za odpravo napake. Če podjemnik ne odpravi napake do izteka tega roka, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun ali zniža plačilo ali pa odstopi od pogodbe. V vsakem primeru ima tudi pravico do povračila škode (prvi, drugi, tretji in peti odstavek 639. člena OZ). Materialnopravno podlago spora predstavljajo tudi določbe Pogodbe o opravljanju računovodskih storitev (priloga A7).

9. Tožeča stranka v tem postopku zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imela zaradi odpravljanja zatrjevanih napak računovodskih storitev tožene stranke. Plačilo drugemu podjemniku za odpravo napak opravljenega dela prvega podjemnika ima v razmerju med naročnikom in prvim podjemnikom, ki odgovarja za napake, značilnost stroškov odprave napak. Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti. Posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti glede zahtevkov naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.1 Tožeča stranka je trdila, da terja navadno premoženjsko škodo, nastalo zaradi zmanjšanja premoženja zaradi nestrokovno opravljenega dela tožene stranke pri opravljanju računovodskih storitev, višino odškodnine pa je utemeljevala s stroškom, ki je nastal zaradi odpravljanja napak tožene stranke, to pa je znesek enoletnega pavšala, plačanega družbi A. d. o. o., ki odpravlja napake tožene stranke. Tožeča stranka torej zahteva plačilo denarnega zneska v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napak, takšen zahtevek pa je treba pravno opredeliti kot jamčevalni zahtevek odprave napak na podjemnikove stroške v smislu tretjega odstavka 639. člena OZ.

10. Sodišče prve stopnje je menilo, da grajanje napak na sestanku dne 28. 5. 2019 ne predstavlja pravilnega grajanja napak opravljenega dela tožene stranke, ker ni bilo opravljeno ob prevzemu opravljenega dela, temveč mnogo prej. Podjetje A. d. o. o. je namreč prevzelo računovodstvo tožeče stranke šele s 1. 7. 2019, do takrat pa ga je še vedno opravljala tožena stranka. Takšno stališče je po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno zmotno. Če naročnik podjemnika že med samim izvajanjem del obvesti o tem, da ima delo napake, je namen grajanja napak, tj. omogočiti podjemniku, da se seznani z napakami in jih odpravi, dosežen, zato naročniku po zaključku izvajanja del ni treba ponovno notificirati istih napak.2

11. Po presoji pritožbenega sodišča je bila tožena stranka s tem, ko je po elektronski pošti prejela zapisnik sestanka z dne 28. 5. 2019, v katerem so bile opisane napake opravljenih računovodskih storitev, pravilno obveščena o napakah opravljenega dela. Te ugotovitve ne spremeni dejstvo, da je sestanek dne 28. 5. 2019 vodilo podjetje A. d. o. o., ki je na pomanjkljivosti opozorilo vse navzoče na sestanku, med katerimi je bila tudi direktorica tožeče stranke. Pritožnica utemeljeno opozarja, da pooblastilno razmerje med tožečo stranko in podjetjem A. d. o. o. za pravdni stranki nikdar ni bilo sporno. Da oseba, ki ni strokovnjak za računovodstvo, za pregled opravljenega računovodskega dela in grajanje napak pooblasti novi računovodski servis, je po presoji pritožbenega sodišča tudi življenjsko povsem logično. Podjetje A. d. o. o. je torej napake grajalo v imenu tožeče stranke, saj tožeča stranka ni strokovnjak za računovodstvo. Kot je povzelo sodišče prve stopnje iz zapisnika sestanka z dne 28. 5. 2019 izhaja, da je bil opravljen z namenom primopredaje računovodskih storitev. Pri tem ni bistveno, da je bil prenos posla s starega na novi računovodski servis v skladu z dogovorom dejansko opravljen en mesec kasneje. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila tožena stranka seznanjena z vsebino zapisnika sestanka z dne 28. 5. 2019 je, po presoji pritožbenega sodišča, utemeljen pritožbeni očitek, da je bila pravilno in pravočasno obveščena o napakah svojega dela.

12. Tožeča stranka je zatrjevala obstoj velikega obsega napak opravljenega računovodskega dela tožene stranke in trdila, da je takšno pomanjkljivo opravljeno računovodsko delo neuporabno, zaradi česar je tožeča stranka od Pogodbe odstopila na podlagi 638. člena OZ. Ta določa, da lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povračilo škode, ne da bi prej zahteval odpravo napake, kadar ima opravljeni posel tako napako, da je delo neuporabno, ali če je opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je okoliščina, ali je opravljeni posel zaradi napake neuporaben ali pa ima lastnosti, ki so v nasprotju z izrecno pogodbeno dogovorjenimi lastnostmi, pomembna pri presoji, kdaj ima naročnik pravico odpraviti napako na stroške podjemnika, ne da bi temu prej dal primeren dodatni rok za odpravo napake. V takem primeru namreč naročnik podjemniku ni dolžan omogočiti odprave napake.3

13. Uporaba splošnega pravila iz 639. člena OZ, da lahko naročnik jamčevalni zahtevek odprave napake na podjemnikove stroške uveljavlja samo, če je pred tem podjemniku omogočil, da odpravi napako, in podjemnik napake v primernem roku ni odpravil, ne sme biti v nasprotju z namenom pravnih pravil o odgovornosti za stvarne napake, torej z zagotovitvijo učinkovitega varstva naročnikovega interesa za pravilno izpolnitev. Tudi če napaka nima značilnosti iz 638. člena OZ (torej tudi če ni takšna, da je zaradi nje delo neuporabno, in tudi če posel ni opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji), naročnik ni dolžan omogočiti podjemniku, da napako odpravi, če je glede na značilnosti napake oziroma druga podjemnikova ravnanja pri opravljanju posla (npr. hujša kršitev pravil stroke pri opravljanju posla) očitno, da podjemnik napake ni sposoben uspešno odpraviti. Gre za primere, ko naročnik iz upravičenega razloga nima več zaupanja v podjemnika, ker je podjemnik huje kršil svoje pogodbene obveznosti ali ima napaka takšne značilnosti, da sama po sebi dokazuje, da podjemnik ne bo sposoben napake strokovno pravilno odpraviti. Prav tako naročnik ni dolžan podjetniku dati primernega dodatnega roka, da napako odpravi, če je očitno, da podjemnik tudi v tem (dodatnem) roku (za pravilno izpolnitev) napake ne bo odpravil. Naročnik lahko v takem primeru uveljavi druge jamčevalne zahtevke po tretjem odstavku 639. člena OZ, ne da bi prej omogočil podjemniku, da napako odpravi.4

14. Predpostavka podjemnikove odgovornosti za stvarne napake je, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere. Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, podjemnik pa se odgovornosti lahko razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Po presoji pritožbenega sodišča gre pri Pogodbi o opravljanju računovodskih storitev, ki sta jo sklenili pravdni stranki, za podjemno pogodbo, pri kateri lahko podjemnik svojo obveznost uspešnega rezultata, tj. pravilnih računovodskih izkazov, izpolni samo, če tudi naročnik izpolni svojo sodelovalno dolžnost (breme) pri pripravi izpolnitvenih dejanj podjemnika. Izvajalec je namreč zavezan opravljati računovodske storitve vestno, v skladu s pravili stroke ter v dogovorjenih in predpisanih rokih (3. člen Pogodbe), naročnik pa mora izvajalcu pravočasno posredovati resnično in verodostojno dokumentacijo (6. člen Pogodbe).

15. Tožena stranka obstoja zatrjevanih pomanjkljivosti in neskladij ni zanikala, poskušala pa je dokazati, da vzrok za te pomanjkljivosti in neskladja ne izvira iz njene sfere. Sklicevala se je na 6. člen Pogodbe, ki določa, da za nepravilnosti v davčnih in knjigovodskih razvidih ter obračunih, do katerih bi prišlo zaradi zamude naročnika pri dostavi dokumentacije ali zaradi dostave neustreznih in nepopolnih listin, odgovarja naročnik. Trdila je, da je v letu 2018 popolnoma izostala nujno potrebna komunikacija, tožena stranka pa določenih zadev ni mogla razrešiti brez potrebnega sodelovanja. Nadalje je trdila, da je od tožeče stranke večkrat zahtevala potrebne dokumente in dokazila, tožeča stranka pa ji zahtevanih dokumentov in podatkov ni posredovala, ali pa so bili podatki posredovani prepozno oziroma so bili nepopolni. V dokaz teh navedb je predložila elektronska sporočila med pravdnima strankama, glede obstoja napak pa zaslišanje prokuristke tožene stranke B. B. Tožeča stranka je navedbe tožene stranke, da ni prejela zahtevane in potrebne dokumentacije, prerekala in predložila pisni izjavi dveh svojih delavk ter predlagala zaslišanje direktorice tožeče stranke C. C. in priče D. D. 16. Ker je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da tožeča stranka ni pravilno grajala napak opravljenega dela tožene stranke, ni ugotavljalo, ali je imelo opravljeno delo napake, za katere vzrok izvira iz sfere tožene stranke, ali pa je vzrok za zatrjevane pomanjkljivosti in neskladja v sestavljenih računovodskih izkazih zamuda tožeče stranke pri dostavi dokumentacije oziroma dostava neustreznih in nepopolnih listin. Dejansko stanje je tako ostalo nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, saj bi s tem na drugi stopnji prvič obravnavalo vprašanje, ali so imele opravljene računovodske storitve napake, za katere vzrok izvira iz sfere tožene stranke, in bi z dokončno odločitvijo o tem vprašanju stranki prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

17. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku obravnavati trditve in predlagane dokaze v zvezi z vzrokom za zatrjevane pomanjkljivosti in neskladja v sestavljenih računovodskih izkazih. Če se bodo trditve tožeče stranke o obstoju številnih napak opravljenega računovodskega dela, za katere je odgovorna tožena stranka, izkazale za resnične, pa bo moralo presoditi še, če zaradi tega tožeča stranka iz upravičenega razloga ni imela več zaupanja v toženo stranko in je upravičeno uveljavljala jamčevalni zahtevek odprave napake na podjemnikove stroške, ne da bi pred tem toženi stranki omogočila, da odpravi napake opravljenega dela.

18. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela izkazati, s katerimi računi ji je podjetje A. d. o. o. zaračunalo storitve v znesku 6 x po 700 EUR niti da je te storitve podjetju A. d. o. o. tudi plačala, zmotno ugotovilo dejansko stanje. Pritožnica namreč utemeljeno opozarja, da je predložila pet računov za znesek 700 EUR (račun št. 2000308 v prilogi A11, račun št. 2000483 v prilogi A11, račun št. 2000855 v prilogi A12, račun št. 2001036 v prilogi B35, račun št. 2001229 v prilogi B36) ter potrdila o plačilih, iz katerih izhaja plačilo teh računov (priloge A13, A14, A15, A24, A25, A26).

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Prim. N. Plavšak v N. Plavšak idr., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 845, 871. 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 29/2013 z dne 19. 5. 2015. 3 Prim. N. Plavšak v N. Plavšak idr., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 862 in 863. 4 Prim. N. Plavšak v N. Plavšak idr., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 860–870.