Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sprememba sistemizacije ni bila zgolj navidezna in da ni šlo zgolj za preimenovanje prejšnjega delovnega mesta z enakimi nalogami in nižjo plačo, zato je zaključilo, da je podan zakonski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi, da je bila sprememba sistemizacije delovnih mest potrebna zaradi neusklajenosti pri toženi stranki sistemiziranih delovnih mest z delovnim mesti, predvidenimi po panožni kolektivni pogodbi in neusklajenosti tarifnih razredov teh delovnih mest z zahtevano stopnjo izobrazbe, saj je toženka javni zavod in zanjo velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 2. 2017; za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto Višji strokovni sodelavec v splošnih službah VI z dne 1. 3. 2017; za ugotovitev, da med strankama delovno razmerje za opravljanje dela na delovnem mestu Samostojni strokovni sodelavec za organizacijo in poslovanje ni prenehalo, ampak še traja, z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja; da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delovno mesto Samostojni strokovni sodelavec za organizacijo in poslovanje in tožnici za čas od prenehanja pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu Samostojni strokovni sodelavec za organizacijo in poslovanje dalje do nastopa dela na delovnem mestu Samostojni strokovni sodelavec za organizacijo in poslovanje obračunati in izplačati razliko med plačo za delovno mesto Višji strokovni sodelavec v splošnih službah VI, 23. PR in plačo za delovno mesto Samostojni strokovni sodelavec za organizacijo in poslovanje, 38. PR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper zavrnili del navedene sodbe vlaga tožnica pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zatrjuje napačno uporabo materialnega prava, ker iz obrazložitve sodbe izhaja, da toženka ni smela predpisati višje izobrazbe ekonomske ali poslovne smeri za (ukinjeno) delovno mesto Samostojni strokovni sodelavec za organizacijo in poslovanje, po drugi strani pa iz sodbe izhaja, da je toženka predpisala višjo izobrazbo za ukinjeno delovno mesto, enako izobrazbo pa je predpisala za novo delovno mesto Višji strokovni sodelavec v splošnih službah VI, zato meni, da gre za neustrezno zaposlitev v smislu 112. člena ZDR-1. Sklicuje se na 7. in 8. člen ZSPJS in meni, da je pravilno stališče sodišča, da tožena stranka ni smela predpisati višje izobrazbe za delovno mesto Samostojni strokovni sodelavec za organizacijo in poslovanje, napačna pa v delu, da ker je tako raven zahtevnosti za ukinjeno delovno mesto toženka pač predpisala, je šteti novo delovno mesto Višji strokovni sodelavec v splošnih službah VI, za katero je po katalogu delovnih mest in ZSPJS dejansko določen VI. tarifni razred in višješolska izobrazba, kot ustrezno zaposlitev v smislu določb ZDR-1. Ukinjeno delovno mesto je bilo v VII/2 tarifnem razredu, za kar je zahtevna univerzitetna izobrazba, novo delovno mesto je v VI. tarifnem razredu, za kar je zahtevna višješolska izobrazba, zato zaposlitev po mnenju pritožbe ni ustrezna v smislu petega odstavka 91. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 112. člena ZDR-1. Meni, da je obrazložitev sodišča prve stopnje v tem delu sama s seboj v nasprotju in zatrjuje bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je sodišče prve stopnje podrobno obrazložilo, v čem je razlika med nalogami ukinjenega in novega delovnega mesta, iz primerjave popisnih listov za ukinjeno in novo delovno mesto pa izhaja, da gre za praktično identične naloge. Glede del in nalog v zvezi z likvidaturo prejetih računov in plačevanjem le-teh, je tožena stranka naloge strnila pri novem delovnem mestu na dve alineji, vendar je delo identično kot prejšnje, saj gre za uporabo istega programa, istega procesa dela. Ne strinja se z razlogovanjem sodišča v zvezi s povezavo uporabe faksimila direktorja, saj iz zaslišanja direktorja izhaja, da faksimila zadnje dve leti na prejšnjem delovnem mestu tožnica ni več imela, zato de facto razlike glede uporabe faksimila med starim in novim delovnim mestom ni. Meni, da sodišče ni obrazložilo, zakaj ni sledilo pričanju A.A. in izpovedi tožnice, saj je bila A.A. njej nadrejena delavka. Zatrjuje, da gre za praktično enake naloge na ukinjenem in novem delovnem mestu, zato je bila sprememba sistemizacije zgolj navidezna in je šlo zgolj za preimenovanje prejšnjega delovnega mesta z enakimi nalogami in nižjo plačo. 3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, popolno in pravilno je ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno tudi uporabilo materialno pravo. Z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje soglaša tudi pritožbeno sodišče. 6. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta bistvena kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takih pomanjkljivosti izpodbijana sodba nima, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da v okviru tega očitka sodišču prve stopnje v prvi vrsti zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava glede vprašanja, ali je bila tožnici ponujena ustrezna zaposlitev v smislu določbe 91. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.; ZDR-1), kar pritožbeno sodišče pojasnjuje v nadaljevanju.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi, ko je primerjalo opise tožničinega prejšnjega (samostojni Strokovni sodelavec za organizacijo in poslovanje) in novega delovnega mesta (Strokovni sodelavec v splošnih službah VI) res zapisalo, da obstaja tudi razlika v obeh opisanih delovnih mestih, med drugim pri sestavljanju in pošiljanju izkazov na UJP, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Glede na to, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedena alineja, ki je podana v opisu obeh delovnih mest (izmed 33-ih oziroma 36-ih alinej, ki jih obsegata opisa delovnih mest), ni odločilno dejstvo. Ni namreč vsaka protispisnost že kršitev postopka iz 15. točke. Da bi to postala, se mora nanašati na odločilna dejstva, torej na dejstva, zaradi katerih je odločitev sodišča takšna, kakršna je. Protispisnost je sicer podana, vendar je posledica napake, ki zato tudi ni vplivala na samo vsebino sodbe. Pri dokazni oceni je namreč sodišče prve stopnje izhajalo tako iz zaslišanja prič in primerjave opisov tožničinega prejšnjega in novega delovnega mesta, pri čemer je pomembno, da je izmed 33-ih oziroma 36-ih alinej, ki jih je primerjalo, to le ena izmed alinej, ki za odločitev ni odločilna. Sodba zato ni obremenjena s kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva. Ta pa so naslednja: - da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela Samostojnega strokovnega sodelavca za organizacijo in poslovanje iz poslovnih razlogov s ponudbo novega dela Strokovnega sodelavca v splošnih službah VI; - da je tožnica podpisala novo pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela Strokovnega sodelavca v splošnih službah VI; - da je bilo za delovno mesto Samostojnega strokovnega sodelavca za organizacijo in poslovanje (B18) predpisana višješolska izobrazba ekonomske, poslovne smeri, medtem ko je bila za delovno mesto Strokovnega sodelavca v splošnih službah VI (B15) predpisana višješolska izobrazba VI/1 ali VI/2 stopnje ekonomske, poslovne in druge smeri; - da iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove z dne 13. 2. 2017 izhaja, da se je toženka odločila spremeniti svojo sistemizacijo delovnih mest, ker ni bila skladna s panožno kolektivno pogodbo za dejavnost iz zdravstva in socialnega varstva Slovenije in z zakonom, in ker je ob pregledu zaposlenih v upravi ugotovila, da je glede na obseg svoje dejavnosti in število delavcev izobrazbeno podhranjena; - da je v posledici tega ukinila tri delovna mesta v upravi (razen direktorja in pomočnika), in sicer poleg tožničinega prejšnjega delovnega mesta še delovno mesto Samostojnega strokovnega sodelavca za javna naročila in Samostojnega strokovnega sodelavca za kadre; - da je namesto treh ukinjenih delovnih mest sistemizirala šest novih delovnih mest, in sicer delovna mesta Strokovnega sodelavca za upravno pravne zadeve, Vodje III, tožničino novo delovno mesto - Strokovni sodelavec v splošnih službah VI, Diplomirane medicinske sestre s specialnimi znanji, Ekonomskega referenta, Finančno-računovodskega delavca in Strokovnega sodelavca VII/2; - da iz primerjave opisov tožničinega prejšnjega (Samostojni strokovni sodelavec za organizacijo in poslovanje) in novega delovnega mesta (Strokovni sodelavec v splošnih službah VI) izhaja, da je imela tožnica: - enake naloge v zvezi s sestavljanjem in pošiljanjem izkazov na UJP, z obračunom plač in drugih prejemkov zaposlenih ter z obračunom pogodbenih del, pri katerih je edina razlika glede obračuna letne dohodnine FURS; - razlika v obeh opisih delovnih mest pa je bila pri delih in nalogah v zvezi z računovodstvom, in sicer tožnica ni imela več naloge podajanja mnenj direktorju v zvezi s poslovanjem zavoda ter skrbi za finančno in likvidnostno stanje (nadzor nad prilivi in odlivi) in pripravljanja analiz, informacij letnih poročil, planov o finančnem poslovanju za notranje in zunanje porabnike in drugih gradiv s področja službe, temveč le poročanje direktorju glede prilivov in odlivov sredstev, po potrebi pa pripravljanje analiz in pripravljanje informacij za notranje in zunanje uporabnike ter pripravljanje drugih gradiv s področja službe ter obračunom najemnin; - glede likvidature prejetih računov je na novem delovnem mestu ostala naloga pripravljati nakazila in plačilne naloge v skladu z navodili nadrejenega in na način, ki zagotavlja dnevno spremljanje plačnih računov in ostalih plač preko saldakontov in glavne knjige, preostale naloge pa so zmanjšale zgolj na likvidiranje posameznih računov in preverjanje pravilnosti transakcijskih računov, datumov izdaje, valute in sklicevanja na številko, ne pa tudi datiranja in vpis v knjigo prejetih računov, pregled računov v skladu z zahtevami ZDDV in PZDDV ter kompletiranje z dopolnilnimi listinami, pošiljanja računov vodjem službe v podpis, pošiljanje v podpis dopolnjenih računov odgovornim osebam, preverjanje in opozarjanje odgovornih oseb na morebitne nepravilnosti pri računih, ki jih je direktor s podpisom priznal, pa še niso bili obdelani v fazi priprave računa, preverjanje, če so bili vsi računi, ki so bili v postopku podpisa vrnjeni in če niso, poizvedeti kje so ostali in zakaj ter zavrnitev nepravilnih računov; - zmanjšala so se tudi pooblastila, ker na novem delovnem mestu ni bila predvidena uporaba faksimile direktorja; - spremenjena je bila tudi zahteva glede nadzora delovnega mesta, saj to ni več le direktor temveč tudi Vodja III.

9. Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev in predloženega opisa novega delovnega mesta je sodišče tudi ugotovilo, da so bile naloge prejšnjega delovnega mesta, ki jih na novem ni bilo več, deloma prenese na delovno mesto Strokovnega sodelavca VII/21, deloma pa na Finančno-računovodskega delavca ter deloma na Sekretarja zavoda glede računov. V dokazni oceni je sodišče prve stopnje sledilo direktorjevi izpovedi, da rastoči obseg poslovanja in financiranja zahteval spremembe v organizaciji in da je bila obremenitev prejšnjega delovnega mesta prevelika. Sledilo je tudi tožničini izpovedi, da se bodo pri toženki dela in naloge prejšnjega delovnega mesta opravljale še naprej, vendar je pravilno ocenilo, da to ne pomeni, da se nujno morajo opravljati znotraj prejšnjega delovnega mesta tožnice. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je pravilno ugotovilo, da sprememba sistemizacije ni bila zgolj navidezna in da ni šlo zgolj za preimenovanje prejšnjega delovnega mesta z enakimi nalogami in nižjo plačo, zato je zaključilo, da je podan zakonski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi, da je bila sprememba sistemizacije delovnih mest potrebna zaradi neusklajenosti pri toženi stranki sistemiziranih delovnih mest z delovnim mesti, predvidenimi po panožni kolektivni pogodbi in neusklajenosti tarifnih razredov teh delovnih mest z zahtevano stopnjo izobrazbe, saj je toženka javni zavod in zanjo velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila za ukinjeno delovno mesto tožnice predpisana višješolska izobrazba ekonomske smeri, poslovne smeri, medtem, ko je bila za novo delovno mesto prav tako predpisana višješolska izobrazba VI/1 ali VI/2 stopnje ekonomske, poslovne in druge ustrezne smeri. Ker se za obe delovni mesti zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, je materialno pravno pravilno zaključilo, da je bila tožnici ponujena zaposlitev ustrezna in da soglasje sindikata po prvem odstavku 112. člena ZDR-1 tudi ni bilo potrebno.

11. Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da tožena stranka tožnici ni ponudila ustreznega delovnega mesta. Kot ustrezna zaposlitev se na podlagi petega odstavka 91. člena ZDR-1 šteje zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. V sistemizaciji delovnih mest, v skladu s katero je tožnica pred odpovedjo opravljala delo na delovnem mestu Samostojni strokovni sodelavec za organizacijo in poslovanje, je kljub uvrščenosti tega delovnega mesta v VII/2 tarifni razred določena kot zahtevana izobrazba - višja strokovna izobrazba - ekonomske smeri, poslovne smeri, ki jo je tožnica imela. V sistemizaciji delovnih mest, za katero je tožnica dne 13. 2. 2017 sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto Višji strokovni sodelavec v splošnih službah VI, je prav tako zahtevana izobrazba - višješolska strokovna izobrazba (VI/1, VI/2) stopnje ekonomske, poslovne in druge ustrezne smeri. Za obe delovni mesti (torej tisto, na katerem je do ukinitve delala tožnica, kot tisto, na katerem je zaposlena sedaj), sta bili skladno s sistemizacijo delovnih mest pri toženki zahtevani enaki ravni in vrsti izobrazbe, kar pomeni, da ji je bila ponujena ustrezna zaposlitev, zato so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

12. Tožnica tudi neutemeljeno izpodbija zaključke sodišča prve stopnje o tem, da vsebina nalog ni identična. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da se naloge prejšnjega in sedanjega delovnega mesta tožnice bistveno razlikujejo tako po opisu, po vsebini, kot tudi po številčnosti, zahtevnosti, obsegu pooblastil in samostojnosti glede njihovega opravljanja.

13. Neutemeljene in protispisne so pritožbene navedbe, da sodišče ni obrazložilo, zakaj ni sledilo izpovedbi priče A.A., ki je bila tožnici na prejšnjem delovnem mestu nadrejena delavka. Sodišče prve stopnje je namreč v 5. točki obrazložitve ustrezno obrazložilo, da je priča pri toženki delala samo še dva meseca po novi sistemizaciji in upoštevajoč, da je bila tožnica odsotna z dela, si priča razen na splošno ni mogla ustvariti verodostojnega vtisa o delih, ki bi jih tožnica opravljala na novem delovnem mestu. Ker je v obrazložitvi izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, zakaj je glede odločilnih dejstev verjelo izpovedi direktorja in ne priči A.A., pritožbeno sodišče v dokazno oceno sodišča prve stopnje ne dvomi, ker za to ni utemeljenega razloga. Sodišče prve stopnje je namreč v dokaznem postopku ugotovilo, da so bile naloge prejšnjega delovnega mesta tudi deloma prenesene na delovno mesto Strokovnega sodelavca VII/2, delno na Finančno-računovodskega delavca in deloma na Sekretarja zavoda. Ukinitev delovnega mesta s prerazporeditvijo nalog na druga delovna mesta je zakonsko skladen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da sprememba sistemizacije ni bila zgolj navidezna in da ni šlo zgolj za preimenovanje prejšnjega delovnega mesta z enakimi nalogami in nižjo plačo. 14. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede uporabe faksimila. V opisu delovnih nalog delovnega mesta, ki ga je tožnica zasedala pred odpovedjo je bila tudi uporaba faksimila direktorja, česar pa v opisu sedanjega delovnega mesta ni več2, saj je njeno delovno mesto postavljeno pod neposredni nadzor zaposlenega na delovnem mestu Vodja III. Pritožbeni očitki, da naj bi bile naloge na ukinjenem delovnem mestu in novem delovnem mestu praktično enake in da naj bi šlo za praktično enako delovno mesto, so tako neutemeljene.

15. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

16. Na podlagi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

1 Zlasti kar se tiče vodenja finančno-računovodskega področja, nadzora nad finančnim poslovanjem in porabo sredstev in pripravo analiz, planov, zaključnih računov in poročil ter svetovanje direktorju pri poslovni politiki, vodenju in organiziranju poslovanja zavoda. 2 Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo pooblastilo za uporabo faksimila na prejšnjem delovnem mestu tožnice povezano s samostojnostjo tega delovnega mesta, česar pa pri delovnem mestu, ki ga sedaj zaseda tožnica ni več.