Jedro

Zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bilo o predlogu toženca za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, je pravilen in zakonit.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo toženca z dne 30. 11. 2010 zoper sodbo (zaradi neplačila sodne takse) štelo za umaknjeno.

2.Zoper sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je tekom tega postopka že večkrat pojasnil, da mu sklep z dne 3. 2. 2011, s katerim je bil njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnjen, ni bil nikoli vročen (in tudi ne njegovemu pooblaščencu). Tekom celotnega postopka izpodbija domnevo o resničnosti tistega, kar je na vročilnici z dne 14. 2. 2011, ki naj bi jo domnevno podpisal njegov takratni pooblaščenec, navedeno, pri čemer je za te svoje navedbe predlagal tudi dokaze. O tem pa sodišče še ni vsebinsko odločalo. Zaradi nevročitve sklepa (z dne 3. 2. 2011) mu niso znani razlogi za odločitev sodišča prve stopnje, niti nanje ni mogel podati konkretiziranih oziroma utemeljenih pritožbenih navedb, s čimer mu je bilo poseženo v ustavno zagotovljeno pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS, kot v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Pri tem se sklicuje na sodbo VS RS II Ips 455/2006. Ker mu sklep z dne 3. 2. 2011 ni bil nikoli vročen, tudi ni mogel postati formalno pravnomočen, zato odločitev pritožbenega sodišča (ki je pritožbo zoper sklep zavrnilo in sklep potrdilo) nima nobene pravne teže. Ker tožencu sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni bil nikoli vročen, pritožbeni rok nikoli ni začel teči, torej tudi posledice formalne pravnomočnosti za ta sklep niso nastopile. Zaradi nepravilno opravljene oziroma neopravljene vročitve toženec ne sme trpeti škodljivih posledic. V zvezi s tem se sklicuje na sklep VS RS II Ips 16/2011. 3.Pritožba ni utemeljena.

4.S sklepom z dne 3. 2. 2011 je sodišče prve stopnje predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 29. 9. 2010, zavrglo (zaradi pomanjkanja pravnega interesa za vsebinsko obravnavanje predloga) in ne zavrnilo. Pritožbo toženca zoper ta sklep je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15. 4. 2011, kot prepozno, zavrglo. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 19. 4. 2012 pritožbo toženca zoper ta sklep (z dne 15. 4. 2011) zavrnilo in sklep potrdilo. S tem je postal sklep z dne 15. 4. 2011 pravnomočen (319. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V posledici je postal pravnomočen tudi sklep z dne 3. 2. 1011, torej sklep o zavrženju toženčevega predloga za oprostitev plačila sodne takse (za pritožbo zoper sodbo) (1). Zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bilo o predlogu toženca za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, je tako pravilen in zakonit. Zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi navedbami, da vročilnice z dne 14. 2. 2011 ni podpisal toženčev tedanji pooblaščenec. V zvezi s tem le pripominja, da je pritožbeno sodišče že v odločbi z dne 19. 4. 2012 pojasnilo, da je iz te vročilnice razvidno, da je bil sklep z dne 3. 2. 2011 poslan odvetniku J. V. (tedanjemu pooblaščencu toženca), na njej je z besedo zapisan datum prejema 14. 2. 2011, vročilnica je tudi podpisana, toženec pa s svojimi trditvami domneve resničnosti tistega, kar je na vročilnici kot javni listini navedeno, ni uspel izpodbiti. Sklicevanje toženca na odločitvi VS RS v konkretni zadevi ni pravno relevantno. Kot rečeno, je bilo že pravnomočno odločeno, da je bilo tožencu pisanje pravilno vročeno (II Ips 455/2006), sklep z dne 3. 2. 2011 je že postal pravnomočen in klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti na njem ni bila razveljavljena, kot je bilo to v primeru II Ips 16/2011. 5.Upoštevaje odločitve v tej zadevi je sodišče prve stopnje toženca s plačilnim nalogom ponovno pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo v znesku 8.325,00 EUR, z opozorilom, da se bo v primeru neplačila takse v roku 15 dni od vročitve naloga štelo, da je bila pritožba umaknjena. Tožencu je bil plačilni nalog vročen po pooblaščencu dne 17. 8. 2012 (vročilnica list. št. 144). Ugovor toženca zoper plačilni nalog je bil s sklepom sodišča prve stopnje z dne 30. 8. 2012 zavrnjen, ta sklep pa je postal pravnomočen z odločitvijo pritožbenega sodišča dne 28. 2. 2013. 15-dnevni rok za plačilo sodne takse se je iztekel z dnem 21. 3. 2013, to je 15. dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča z dne 28. 2. 2013 tožencu (dne 6. 3. 2013). Toženec takse za pritožbo v danem roku (in ne kasneje) ni plačal, zato je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da pritožbo šteje za umaknjeno, pravilna in zakonita (105.a člen ZPP).

6.Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Primerjaj tudi sklep VSL II Cp 3439/2012 z dne 28. 2. 2013.