Jedro

V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba med drugim nedovoljena tudi, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.

Pri tem je treba upoštevati pritožnikov vseobsegajoči položaj, kakršnega ima glede na sodbo, ki je bila izdana, v celotnem postopku uveljavljanja svoje pravice. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker si stranka z vloženo pritožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe z dne 20. 2. 2024 dovoli (tč. I. izreka sodbe in sklepa). Nadalje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se toženima strankama naloži nemudoma prenehati vznemirjati lastninsko pravico tožeče stranke na stavbi z ID znakom stavba ...-2703, (točka II.1. Izreka sodbe in sklepa), in da v roku 15 dni vzpostavita prvotno stanje na strehi stavbe ID znak stavba ...-2703, na način, da odstranita kovinsko klančino, ki omogoča vozilom dostop na nepremičnino ID znak del stavbe ...-2703-32, odpreta podhod pod cesto tako, da bo skozi podhod ponovno mogoč neposreden dostop do nepremičnine ID znak del stavbe ...-2703-29, onemogočita in prepovesta neposredno vožnjo z vozili, težjimi od 3.000 kg po nepremičnini ID znak del stavbe ...-2703-32, da z nepremičnine ID znak del stavbe ...-2703-32 in nepremičnine ID znak del stavbe ...-2703-29 odstranita vse tlakovce, ves podložni beton, gramoz in hidroizolacijo, ter jih zamenjata z novo hidroizolacijo, gramozom, vodotesnim podložnim betonom, debeline najmanj 6,00 cm in tlakovci, ter da s stopnišča z ID znakom parcela ... 1620/1 odstranita plošče, ki prekrivajo stopnišče, ter izvedeta hidroizolacijo in nato stopnišče prekrijeta z novimi ploščami (točka II.2. izreka sodbe in sklepa). Prav tako je tožencema prepovedalo vsakršno nadaljnje poseganje oziroma vznemirjanje lastninske pravice na zgoraj navedeni stavbi s postavitvijo montažnega, začasnega ali drugega objekta na nepremičnini ID znak del stavbe ...-2703-32 in ID znak del stavbe ...-2703-29 s postavitvijo kovinske klančine, ki omogoča vozilom dostop na nepremičnino ID znak del stavbe ...-2703-32, z omogočanjem neposredne vožnje z vozili, težjimi od 3.0000 kg po nepremičnini ID znak del stavbe ...-2703-32 in ID znak del stavbe ...-2703-29 in tako, da sta dolžni vzdrževati nepremičnino ID znak del stavbe ...-2703-32, nepremičnino ID znak del stavbe ...-2703-29 in nepremičnino z ID znakom parcela ... 1620/1, ki v naravi predstavlja stopnišče, in sicer tako, da sta dolžni na vseh omenjenih nepremičninah sanirati fuge med tlakovci in ploščicami enkrat na vsaki dve leti ter redno čistiti površine, vključno z odstranitvijo snega takoj po vsakokratnem sneženju ter zamenjati poškodovane ploščice in tlakovce takoj, ko se le-ti poškodujejo (točka II.3. izreka sodbe in sklepa). Prav tako je zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da sta toženi stranki dolžni povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila, vse v roku 15 dni (točka II.4. izreka sodbe in sklepa). V točki III. izreka je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v celoti.

Zoper točki II. izreka (glede zavrnitve tožbenega zahtevka) in III. izreka (odločitev o stroških postopka) zgoraj navedene sodbe in sklepa, vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo nepravilno odločitev, da je v postopku prišlo do kršitve pravice do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), ker je sodišče zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca, in ker je zavrnilo dokazne predloge z zaslišanjem prič prof. dr. A.A. in B.B., pa ni obrazložilo, zakaj tega ni storilo. Prav tako je nepravilno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem zakonitega zastopnika drugotoženke in dokazni predlog z zaslišanjem tožnice. Sodišče prve stopnje pa je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo.

Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijani točki II. izreka spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, v III. točki izreka pa tako, da toženi stranki (v nadaljevanju toženca) naloži, da tožnici povrne stroške pravdnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v izpodbijanih točkah izreka razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženki v odgovoru na pritožbo prerekata navedbe iz pritožbe in se zavzemata za to, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrže kot nedopustno, saj tožnica več za pritožbo ne izkazuje pravnega interesa. V kolikor pa pritožbe ne bo zavrglo, pa naj slednjo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Prav tako zahtevata povračilo stroškov pritožbenega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo z dne 5. 3. 2024 v točki II. izreka tožbeni zahtevek na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice zavrnilo z obrazložitvijo, da je montažni objekt, ki ga je prvatoženka postavila na cvetlični tržnici in je služil prodajalcem mesnih in mlečnih izdelkov, že odstranjen, obstoja nevarnosti postavitve novega montažnega objekta na cvetlični oziroma na zeleni tržnici pa tožnica ni izkazala in toženca več ne vznemirjata lastninske pravice tožnice. Nadaljnji zahtevek na vzpostavitev prvotnega stanja na strehi stavbe ID znak stavba ...-2703 na načine, kot izhajajo iz točke 2. tožbenega zahtevka in na prepoved nadaljnjega vznemirjanja na načine, kot izhajajo iz točke 3. tožbenega zahtevka pa je zavrnilo zaradi različnih vzrokov, ki niso na strani toženk, pri čemer je v pretežnem delu svojo odločitev oprlo na v postopku pridobljeno izvedensko mnenje.

Po vložitvi pritožbe tožnice zoper zgoraj navedeno sodbo, je v posledici pravnomočnega gospodarskega spora I Pg 329/2020 prišlo do ureditve medsebojnih razmerij med pravdnima strankama, in sicer je tožnica lastninsko pravico na nepremičnini, na kateri je zahtevala negatorno varstvo zoper toženki, prenesla prav na drugotoženko A. d.o.o. Okrajno sodišče v Brežicah je dne 5. 6. 2024 izdalo sklep, s katerim je dovolilo vknjižbo lastninske pravice drugotoženke na posameznih delih celotne stavbe ID znak stavba 2703 (dokaz A25). Na podlagi takšnega pravnomočnega sklepa se je pri vseh nepremičninah kot lastnica vknjižila drugotoženka A. d.o.o., kar je pritožbeno sodišče preverilo z vpogledom v zemljiško knjigo.

V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba med drugim nedovoljena tudi, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes je torej predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pri tem je treba upoštevati pritožnikov vseobsegajoči položaj, kakršnega ima glede na sodbo, ki je bila izdana, v celotnem postopku uveljavljanja svoje pravice. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker si stranka z vloženo pritožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.

V obravnavani zadevi je tožnica vložila negatorno tožbo na prepoved vznemirjanja lastninske pravice v skladu z 99. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki določa, da če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik ali domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Za takšno tožbo je torej stvarno aktivno legitimiran le lastnik stvari, ki mora v pravdi to lastništvo izkazati, prav tako mora izkazati, da je toženec tisti, ki njegovo lastninsko pravico neutemeljeno vznemirja.

Kot je obrazloženo zgoraj, je tožnica po izdaji izpodbijane odločbe in po vloženi pritožbi lastninsko pravico na nepremičninah, na katerih je zahtevala negatorno varstvo, prenesla na drugotoženko, zato glede na določilo 99. člena SPZ ni več aktivno legitimirana v tej pravdi. Prav tako več ne more dokazati, da sta toženki tisti, ki protipravno vznemirjata "njeno" lastninsko pravico. Tožnica je namreč v tožbi zatrjevala povezano delovanje prvotoženke in drugotoženke s tem, da sta prvotoženka kot lastnica nepremičnin ID znak del stavbe 2703-32 ter ID znak del stavbe 2703-29 ter drugotoženka kot koncesionar, ki upravlja in vzdržuje občinske nepremičnine, spremenili dejansko uporabo tržnice in na njej za potrebe dejavnosti tržnic postavili začasni objekt, kar je ogrozilo statiko stavbe, saj ob gradnji stavbe takšna obremenitev strehe stavbe ni bila predvidena.

Ker je po vloženi pritožbi lastnik nepremičnin postala prav drugotoženka in ne kdo tretji, ki bi namesto tožnice lahko vstopil v pravdo, bi nastal položaj da bi drugotoženka tožila samo sebe in svojega koncesionarja, zato v nadaljevanju postopka ne bi bilo mogoče uporabiti niti določila 190. člena ZPP in pravde končati, kljub odtujitvi stvari. V primeru vsebinskega obravnavanja pritožbe, ob razveljavitvi ali spremembi odločitve, za kar si prizadeva pritožba (saj je bil z izpodbijano sodbo njen tožbeni zahtevek zavrnjen), tožbenemu zahtevku torej nikakor ne bi bilo mogoče ugoditi in si tako tožnica svojega pravnega položaja s pritožbo ne more več izboljšati.

Po obrazloženem je odpadel pravni interes tožnice za vloženo pritožbo. Pritožbeno sodišče jo je zato kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena ZPP) zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 343. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške, ker do vsebinskega obravnavanja pritožbe ni prišlo.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 190, 343, 343/1, 343/4 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 99

Več o tem A. Galič, D. Wedam Lukić, J. Zobec, L. Ude, V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, komentar k 343. členu, str. 359.

Nav. delo, komentar k 343. členu, str. 361.

Tako sklep VSL IV Ip 2825/2018 z dne 20. 11. 2018 in tam citirana sodna praksa.

190. člen ZPP določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, more stopiti v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki.

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.