Jedro

Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa. S tem sklepom se ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Opravi se le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvi nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal sodni izvedenec za geodezijo mag. B. K., primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru, zato se Geodetski upravi Republike Slovenije naloži, naj prioritetno, po pravnomočnosti tega sklepa, evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu s priloženim elaboratom sodne parcelacije v postopku III N 514/2012 z dne 21. 4. 2017 tako, da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novonastalimi parcelami kot urejene, pri čemer omenjeni elaborat postane sestavni del izreka tega sklepa.

2. Prvi nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo potrebe po parcelaciji in ni navedlo pravne podlage za postavitev sodnega izvedenca, ki je po odredbi sodišča izdelal elaborat sodne parcelacije. Sodišče vsebinske odločitve sploh še ni sprejelo, s tem je očitno prejudiciralo končni razplet tega postopka. Vmesni sklep je nezakonit, saj je postopek parcelacije primarno upravni postopek. Zemljišče nasprotnega udeleženca je v evidenci GURS opredeljeno kot pozidano zemljišče na podlagi zakona, sprememba dejanske rabe pa je upravni postopek, ki se prične na zahtevo lastnika ali pridobitelja zemljišča. Izvedenec pri izdelavi elaborata ni upošteval določil ZEN o osebah, upravičenih zahtevati parcelacijo, kot tudi ne, da se pri vsakem terenskem ogledu in geodetski izmeri upoštevajo predpisi, ki urejajo varovanje zasebne lastnine. Sodišče ni pojasnilo pravne podlage za vročanje izvedenskega poročila z elaboratom predlagateljem, glede na to, da niso lastniki nepremičnine. Prvi nasprotni udeleženec izrecno nasprotuje parcelaciji, saj se ta po ZEN lahko izvede le na zahtevo lastnika ali druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo. Sodišče ni stvarno pristojno za urejanje in preurejanje geodetskih evidenc. O pravilnosti elaborata ne odloča sodišče, temveč pristojni upravni organ. Dosežen dogovor med sodiščem in GURS ne more preseči določil ZEN o osebi, ki je upravičena predlagati parcelacijo in spremembo dejanske ali namenske rabe zemljišča ter določila ZUP o pristojnosti upravnih organov pri odločanju. Sodišče je napačno interpretiralo določbo 23. a člena ZVEtL. Zmotna je tudi zahteva sodišča v izreku, ki nalaga drugemu državnemu organu prioritetno obravnavo izpodbijanega sklepa.

3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo zavračajo vse pritožbene trditve in predlagajo zavrnitev pritožbe. Stroškov pritožbenega postopka ne priglašajo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je izpodbijani sklep izdalo na podlagi določbe šestega odstavka 23. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe (ZVEtL)1, po kateri sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa. S tem sklepom se ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Opravi se le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novonastale parcele (v celoti ali le delno) pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet končne odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča. 6. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da sodišče ni obrazložilo potrebe po sami parcelaciji ter da je z izdajo sklepa prejudiciralo končni razplet tega postopka. Ker se postopek za določitev pripadajočega zemljišča lahko začne brez predhodne ureditve podatkov v katastru (kamor spadajo tudi ustrezne delitve parcel), je to v teku postopka dolžno zagotoviti sodišče (23. člen ZVEtL oziroma 12. člen ZVEtL-1), saj sicer odločbe, ki bo izdana, v zemljiški knjigi in katastru ne bo mogoče izvesti. Res je sicer, da vsebinske odločitve sodišče še ni sprejelo, a to na odločitev v izpodbijanem sklepu ne more vplivati, saj ne ZVEtL in ne ZVEtL-1 parcelacije in izdaje sklepa o primernosti strokovne podlage ne pogojujeta z vsebinsko odločitvijo. Nadalje je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni pristojno za izvedbo parcelacije in presojo primernosti strokovne podlage za izvedbo v katastru, pač pa le upravni organ. Podlaga za ravnanje sodišča je bila v določbah 23. in šestega odstavka 23. a člena ZVEtL (sedaj takšno podlago predstavljata tretji odstavek 12. člena in 13. člen ZVEtL-1). V teh določbah se predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, uporabljajo le subsidiarno. Upravnemu organu je pridržan le katastrski vpis, vse drugo (izvedba parcelacije, zagotovitev ustrezne strokovne podlage za izvedbo vpisa in presoja morebitnih ugovorov udeležencev zoper tako strokovno podlago, pa je pridržano sodišču. Upravni postopek je tako le izvedbena faza katastrskega vpisa sprememb2. 7. Ker se tako sama strokovna podlaga, kot tudi kasnejša sprememba v zemljiškem katastru, izvedeta na zahtevo sodišča, za kar ima podlago v citiranih določbah ZVEtL oziroma ZVEtL-1, je neutemeljeno sklicevanje pritožbe na določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) o osebah, ki so upravičene zahtevati parcelacijo in o kršitvah zaradi vročanja izvedenskega poročila z elaboratom sodne parcelacije tudi predlagateljem. Glede očitka o pomanjkljivi oznaki namenske rabe zemljišč po šifrantu registra nepremičnin in katastra stavb, pa je treba opozoriti na določbo 160. člen ZEN, s katero je GURS s 30. 6. 2012 ukinil množico vrste rab v zemljiškem katastru, tako da so med možnimi rabami le še zemljišče, zemljišče pod stavbo ali zemljišče pod stavbo pred letom 2006. Očitek o pomanjkljivosti strokovne podlage v tej smeri je zato neutemeljen.

8. Izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti, vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in si ne nasprotujejo, zato v pritožbi očitana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ni bila storjena. Ker tudi niso podani drugi pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

9. Prvi nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel in že zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev je skladna tudi s 35. členom ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar pa v tej zadevi ne gre.

1 Sedaj šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, ki je v veljavi od 19. 7. 2017 dalje. 2 Pritožniku je bilo zgoraj navedeno že pojasnjeno v sklepih tega sodišča I Cp 1139/2017, I Cp 1387/2017, I Cp 2154/2017.