- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cpg 1276/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.1276.99 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Dolžnik za svoje ugovorne trditve, da je terjatev do upnika poravnal, ni predložil nobenega dokaza, zato njegov ugovor ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Izrek
Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu za izvršbo in dolžniku naložilo, da mora poravnati upniku zahtevano terjatev v višini 1.297.170,00 SIT s prip. in hkrati dovolilo izvršbo za navedeno terjatev.
Dolžnik je zoper sklep o izvršbi ugovarjal. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor na podlagi 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS št. 50/98, v nadaljevanju ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, ker je štelo, da ugovor dolžnika ni obrazložen skladno z določbami ZIZ.
Ugovor je neutemeljen.
Dolžnik mora sklepu o izvršbi ugovarjati obrazloženo (2. odst. 53. čl. ZIZ). To velja tudi za ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine(1. odst. 61. čl. ZIZ). V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neutemeljen (2. odst. 53. čl. ZIZ). Če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine in mu ugovarja v celoti (torej tudi v delu, s katerim mu je bilo naloženo plačilo terjatve) mora v ugovoru navesti pravno relevantna dejstva. To pa so taka dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazale za resnične. Za zatrjevana dejstva pa mora dolžnik predložiti tudi dokaze. V konkretnem primeru je dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjal v celoti in trdil, da je upniku svojo obveznost poravnal in da mu ne dolguje ničesar več. Ta dolžnikova trditev je relevantna trditev, ki bi lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, toda dolžnik za svojo trditev, da je terjatev do upnika poravnal (pri čemer ni navedel kdaj ju je poravnal) ni predložil nobenega dokaza. Ker tega dolžnik ni storil, njegov ugovor ni obrazložen tako kot zahteva določilo 2. odst. 53. čl. ZIZ in je zato tudi neutemeljen.
Sodišče druge stopnje je dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ga zavrnilo ter potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (2. tč.
365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ in 5. odst. 62. čl. ZIZ v zvezi z 2. odst. 53. čl. ZIZ).