Pošiljanje obvestil uporabnikom dimnikarskih storitev

Datum

05.12.2025

Številka

07121-1/2025/1447

Kategorije

Neposredno trženje, nagradne igre, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede ustreznosti pošiljanja obvestil uporabnikom dimnikarskih storitev.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja ne more presojati skladnosti konkretnega obvestila, ki ste ga priložili vašemu zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

ZDImS v 21. členu med drugim jasno določa, kateri podatki o (etažnih) lastnikih se vodijo v evidenci o uporabnikih dimnikarskih storitev in za kakšen namen se lahko uporabljajo. Med naborom podatkov ZDimS ne določa telefonske številke uporabnikov storitev.

Določbe ZDimS ne predvidevajo oziroma določajo obvestila o najavi storitev, ki ga opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, niti vsebine tega obvestila. IP ob tem poudarja, da je zelo pomembno razlikovati med obveznostjo vpisa v evidenco v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZDimS in pa neposrednim trženjem dimnikarskih storitev, saj gre za dva ločena in povsem različna namena obdelave osebnih podatkov.

V skladu z drugi odstavkom 226. člena ZEKom-2 lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni, in ob vsakem sporočilu, če kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja tako ne more presojati skladnosti konkretnega obvestila, ki ste ga priložili vašemu zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

IP splošno pojasnjuje, da mora imeti upravljavec (v konkretnem primeru vaše podjetje) za vsako obdelavo osebnih podatkov zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je torej treba zagotoviti eno izmed zgoraj navedenih pravnih podlag. Zakon o dimnikarskih storitvah (Uradni list RS, št. 68/16; v nadaljevanju: ZDimS) v osmem odstavku 21. člena določa, da lahko dimnikarska družba za namen izvajanja storitev pri uporabnikih in ugotavljanja pomanjkljivosti tem uporabnikom obdeluje evidenco, v kateri se vodijo podatki o uporabnikih dimnikarskih storitev, malih kurilnih napravah in na njih opravljenih storitvah ter ugotovljenih pomanjkljivostih. V evidenci se o uporabnikih dimnikarskih storitev vodijo naslednji podatki o (etažnih) lastnikih: osebno ime, datum rojstva, naslov prebivališča, firma in sedež za pravno osebo, kontaktni naslov elektronske pošte in dimnikarska družba, ki opravi dimnikarske storitve. Nadalje deveti odstavek istega člena ZDimS določa, da za osebe iz prejšnjega odstavka navedeni podatki niso javni (z izjemo podatka o dimnikarski družbi, ki opravi dimnikarske storitve). V desetem odstavku istega člena ZDimS pa je določeno, da navedene podatke iz osmega odstavka tega člena v evidenco vpiše izbrana dimnikarska družba. Dimnikarska družba lahko vpisane podatke, razen podatka o datumu rojstva, uporabi za zagotavljanje izvajanja predpisanih dimnikarskih storitev izbranim uporabnikom. Takoj, ko dimnikarska družba ni več izbrana s strani uporabnika, mora dimnikarska družba vse podatke v papirni ali elektronski obliki uničiti. V enaindvajsetem odstavku 21. člena ZDimS je določeno še, da se smejo vsi podatki iz drugega do sedemnajstega odstavka (med njimi torej tudi zgoraj navedeni podatki) tega člena zbirati, voditi in obdelovati samo za namene, za katere so bili dani in se ne smejo spreminjati ali posredovati drugim osebam v nasprotju s tem ali drugim zakonom. V dvaindvajsetem odstavku istega člena je določeno tudi, da ima uporabnik dimnikarskih storitev dostop do evidence za namen vpogleda o vseh podatkih, ki se vodijo v zvezi z njegovo kurilno napravo, na njej opravljenimi storitvami in ugotovljenimi pomanjkljivostmi. Ministrstvo navodila o načinu dostopa za uporabnika objavi na spletni strani. Pravica uporabnika dimnikarskih storitev po tem členu v ničemer ne omejuje pravic posameznika po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Iz navedenih določb ZDimS izhaja, da lahko dimnikarske družbe obdelujejo nekatere podatke o uporabnikih dimnikarskih storitev. Med naborom podatkov pa zakon ne določa telefonske številke uporabnikov storitev, zato bi bilo treba za njegovo morebitno obdelavo zagotoviti drugo pravno podlago. IP ob tem poudarja tudi, da je v vsakem primeru treba zagotoviti, da so posamezniki, kadar se osebni podatki zbirajo neposredno od njih, primerno obveščeni o vseh vidikih obdelave njihovih osebnih podatkov v skladu z določbami 13. člena Splošne uredbe.

IP nadalje pojasnjuje, da 22. člen ZDimS med drugim določa, da dimnikarska družba vsako malo kurilno napravo vpiše v evidenco. Vpis nove male kurilne naprave se izvede ob prvem pregledu male kurilne naprave. Dimnikarska družba najkasneje v 30 dneh od opravljene dimnikarske storitve vpiše opravljene dimnikarske storitve v evidenco iz 21. člena tega zakona. Ob izbrisu dimnikarske družbe iz evidence ali zamenjavi dimnikarske družbe, ta zapisnik o prvem pregledu preda uporabniku dimnikarskih storitev.

IP pojasnjuje, da navedene ali druge določbe ZDimS ne predvidevajo oziroma določajo obvestila o najavi storitev, ki ga opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, niti vsebine tega obvestila. IP ob tem poudarja, da je zelo pomembno razlikovati med obveznostjo vpisa v evidenco v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZDimS in pa neposrednim trženjem dimnikarskih storitev, saj gre za dva ločena in povsem različna namena obdelave osebnih podatkov. IP še enkrat poudarja, da je v desetem odstavku 21. člena ZDimS določeno, da dimnikarska družba lahko vpisane podatke, razen podatka o datumu rojstva, uporabi za zagotavljanje izvajanja predpisanih dimnikarskih storitev izbranim uporabnikom. IP ob tem posebej izpostavlja še, da ima v skladu z načelom proste izbire iz 5. člena ZDimS uporabnik dimnikarskih storitev pravico do izbire dimnikarske družbe za posamezno malo kurilno napravo, skladno s tem zakonom. IP poudarja tudi, da morebitno kakršnokoli obvestilo vsekakor ne sme biti zavajajoče za prejemnika (uporabnika dimnikarskih storitev) in ob tem ponavlja, da ima uporabnik dimnikarskih storitev dostop do evidence za namen vpogleda o vseh podatkih, ki se vodijo v zvezi z njegovo kurilno napravo, na njej opravljenimi storitvami in ugotovljenimi pomanjkljivostmi. Tak vpogled ima seveda neodvisno od tega, ali prejme ali ne prejme obvestilo, ki ga navajate v vašem zaprosilu za mnenje in ne glede na to, ali izpolni ali ne izpolni oziroma vam posreduje na njem navedene osebne podatke.

IP pojasnjuje tudi, da v skladu s prvim odstavkom 93. člena ZVOP-2 oseba iz javnega ali zasebnega sektorja lahko uporablja kontaktne podatke posameznikov, ki jih je zbrala iz javno dostopnih virov ali v okviru izvrševanja svojih javnih nalog ali so ji jih posamezniki, na katere se nanašajo, prostovoljno razkrili ali dali privolitev, za namene organiziranja uradnih srečanj, izobraževanj, usposabljanj in dogodkov, določanja sestav ali delovanje komisij, svetov, delegacij in drugih podobnih dejavnosti javnega sektorja, dajanja izjav za javnost, razen izvajanja neposrednega trženja. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od drugih zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo pri izvrševanju zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti. IP posebej podarja, da je namen uporabe teh podatkov jasno določen in vsebuje nekaj različnih namenov, izrecno pa je prepovedana uporaba za namen izvajanja neposrednega trženja.

IP pojasnjuje tudi, da je v prvem odstavku 226. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22, 18/23 – ZDU-1O, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZEKom-2) določeno, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja je dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Drugi odstavek istega člena določa, da lahko ne glede na določbe prejšnjega odstavka fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni, in ob vsakem sporočilu, če kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Tretji odstavek 226. člena ZEKom-2 določa, da je uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij, kot so določena v prejšnjih dveh odstavkih, dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna. Pri uporabi govorne komunikacijske storitve je treba upoštevati tudi določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 217. člena tega zakona. V četrtem odstavku 226. člena ZEKom-2 je določeno, da se prvi in tretji odstavek tega člena uporabljata za naročnike, ki so fizične osebe.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more opravit presoje ustreznosti obvestila, ki ste ga priložili vašemu zaprosilu za mnenje, poudarja pa, da je treba vselej zagotoviti zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov. Odgovornost za to je primarno vselej na samem upravljavcu osebnih podatkov (v konkretnem primeru na vaši družbi).

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka