Jedro

V osnovo za dohodnino se prejemki za priložnostno opravljene storitve štejejo v bruto znesku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke - Izpostava Radovljica št. ..., s katero mu je navedeni prvostopni upravni organ odmeril dohodnino za leto 1991. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 2. člena zakona o dohodnini, po kateri so viri dohodnine med drugim tudi dohodki iz delovnega razmerja, ter na določbo četrte alineje prvega odstavka 14. člena istega zakona, po kateri spada med dohodke iz delovnega razmerja tudi vsak posamezni bruto prejemek za priložnostno opravljeno storitev. Ker se po določbi 6. člena navedenega zakona v osnovo za dohodnino všteva vsak posamezni prejemek za priložnostno opravljeno storitev v višini, od katere je bil obračunan davek po odbitku, po predloženih podatkih A., pa je znašal tožnikov bruto prejemek 1.143.237 SIT, je bil navedeni znesek utemeljeno upoštevan v osnovo za dohodnino. Ko zavrača tožnikove pritožbene ugovore tožena stranka navaja, da se od navedenega zneska ne odštejejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker le-te po določbi 3. člena sklepa o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Uradni list Rs, št. 47/90) in 1. člena odloka o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1991 (Uradni list RS, št. 13/91) bremenijo izplačevalca prejemka za priložnostno opravljeno storitev. Prav tako tožniku ni mogoče priznati 40 % materialnih stroškov, ker zakon o dohodnini pri izplačilih za priložnostno opravljanje storitev ne določa, da se za le-te zniža osnova za dohodnino. Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega zakona. Meni, da se v osnovo za dohodnino upošteva le neto znesek. Ne strinja se s stališčem tožene stranke, da se v osnovo za dohodnino upošteva bruto znesek, ki ga je prejel za priložnostno opravljanje storitev. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Tožba ni utemeljena. Sodišče je zakonitost izpodbijane odločbe presodilo v okviru tožbenih navedb. V obravnavanem primeru je sporna osnova za plačilo dohodnine od prejemkov za priložnostno opravljene storitve. V kakšni višini se te vrste prejemki vštevajo v osnovo za dohodnino, določa zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91 in 14/92 - prečiščeno besedilo). Navedeni zakon v 2. alineji 1. odstavka 6. člena določa, da se v osnovo za dohodnino všteva prejemek za priložnostno opravljeno storitev v višini, od katere je bil obračunan davek po odbitku. V kakšni višini se obračuna davek od osebnih prejemkov, med katere spadajo tudi prejemki od priložnostno opravljenih storitev, določa četrta alineja 1. odstavka 14. člena navedenega zakona, ki kot osnovo za obračun davka določa bruto prejemek. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča neutemeljen tožnikov ugovor, da bi se moral kot osnova za dohodnino upoštevati neto prejemek. Pravilno je tudi stališče tožene stranke, da osnove za dohodnino ni mogoče zmanjšati za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bremenijo izplačevalca prejemkov in niso všteti v bruto znesku, ki predstavlja osnovo za odmero dohodnine od prejemkov za priložnostno opravljene storitve. Prav tako je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikov pritožbeni ugovor, da bi morala biti osnova za dohodnino zmanjšana za materialne stroške in mu pravilno pojasnila, da tako zmanjšanje osnove za dohodnino v določbah navedenega zakona ni predvideno. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).